Zadnje čase se mi vse prevečkrat dogaja, da me, potem ko me pritegne naslov članka in z radovednostjo preletim uvod, pričaka mrzel tuš.
Naj vas na tem mestu ob slikovitem uvodnem ledenem šoku seznanim z najnovejšim trendom v sektorju čtiva o življenjskem slogu, naj vas seznanim z novicami in novičkami, ki bralcu samo površno navržejo takšne in drugačne informacije, brez podrobnejše analize, brez osebnega pristopa, brez duše.
Kratke zgodbe, hitro branje in neskončno listanje po galeriji.
Že pred leti mi je učiteljica, ki poučuje na eni od ljubljanskih gimnazij, potožila, da mladi ne berejo več. Knjige? Ne, mladi ne berejo! Enostranski članek naj bi bil zanje enak zalogaj, kot je bil zame nekoč prvi del knjige Ana Karenina, medtem ko se večstranskih tematik tako v dnevnih časopisih kot v revijah izogibajo že na daleč. Ne verjamem! Zgodbo o nebranju mi nato predstavi v luči še vedno naraščajočega trenda spletnih portalov, družbenih omrežij in tiskanih medijev, ki jim uspe vse informacije ukalupiti v nekajvrstično novico.
»In medtem ko se ti prebijaš skozi obširno zgodbo o usnju iz epruvete, oni že vedo, da je koralna barva barva leta 2019, da so osemdeseta znova moderna, da ima njihova priljubljena blogerka nov par čevljev in da marčevske temperature še nikoli niso bile tako visoke kot letos,« mi bralno kulturo argumentira danes.
Kaj pa vem, s tem mogoče pravzaprav ni nič narobe, lahko bi celo rekla, da mlade zanima veliko več kot mene, od mode do zgodovine in meteorologije. S prsti in kliki divjajo med novicami, kot da so na progi za superveleslalom. Do težave pride na cilju, ko se jim niti ne uspe zavesti, da jim zgodbe, ki so ukrojene po najnovejši meri nekajvrstičnega poročanja, pravzaprav ne puščajo ničesar. Upam si trditi, da bi število znakov v tovrstni novici zadoščalo le za en dober uvod poštenega članka.
Površinskost in površnost podajanja informacij sta bolezen sodobnega časa, ki jo z namenom obdržati 'bralce' uporabljajo vsi mediji. V oči ne bode toliko, o čem mediji poročajo (no, malček pa le), temveč to, kako poročajo. Hočeš nočeš, smo del te zgodbe postali tudi vsi tisti, ki si kljub vsemu še vedno želimo bolj izpiljenih informacij. Zakaj pa ne, tudi o tem, zakaj točno je Gigi Hadid oblekla tiste črne hlače k rdeči majici, kako je avtorica knjige o sreči spoznala svojo usodo in kaj vse ima o novi kolekciji oblačil, ki je, sodeč
po fotografijah in vsesplošnem brezosebnem poročilu, zgolj rdeča, povedati njen ustvarjalec.
Na tem mestu ne oporekam dejstvu, da se novice ne da podati tudi sistematično in na zelo kratek način, pa vendar sem mnenja, da ne bi smeli biti zadovoljni samo s tem, da vest ošvrknemo, ugriznemo v sadež in ga nato, še preden izpusti prave sokove, zamenjamo z drugim. Če bi nas vprašali, kaj smo jedli, bi namesto z imenovanjem jabolk, hrušk in sliv odgovorili, da smo jedli sadje.
Sodobno medijsko poročanje lahko hitro postane enosmerna vozovnica do postaje, ko nihče več ne bo znal ubesediti vizualnega.
Pred kratkim se mi je zgodilo, da je kar nekaj študentov na temo, kaj so trendi za pomlad in poletje 2019, ubralo najkrajšo različico, naslov. Torej, drage bralke, če vas zanima, kaj bomo nosile letošnjo sezono, so informacije sledeče: bež, džins, čipka, obleka in pika. Še malo, pa vam nihče več ne bo zaupal, kako nositi bež oblačila, kakšni so materiali in kroji, kje poiskati navdih in kateri oblikovalci so bili najbolj kreativni, ko je govora o bež barvi. Namesto besed boste pred nos dobili naslov in slikovno gradivo, ki bo moralo biti dovolj zgovorno, da bo odtehtalo odsotnost besedila.
Vas zanima, s čim nam bodo postregli, ko bo govora o tem, zakaj je padla rodnost v Sloveniji? Mene tudi! Izpod mrzlega tuša me danes vleče spoznanje, da se na Instagramu počasi prebujajo skupine posameznikov, ki fotografijo podpisujejo s konkretnim in zanimivim sestavkom in, kar je še zlasti razveseljivo, ta je daljši od desetih vrstic običajnih #wiwt #new #girlboss #livemydream ...
Verjamem, da se bralna kultura ne ohranja samo s knjigami. Na temo branja in pisanja bi se morali potruditi vsi, tiskani in spletni mediji, avtorji in bralci, vsi, ki nam ni vseeno, ali juho zgolj povohamo ali tudi okusimo.
P. S. V tokratni številki nismo skoparili z besedami. Profesionalno in temeljito smo raziskali fenomen, zakaj so družbena omrežja postala nujno zlo, potem ko se par razide, kako moški oblikovalci vidijo modo za ženske ter ali je danes sploh mogoče živeti zeleno. Uživajte v branju!
