Spomladanska akcija: Star papir za novo upanje

Klepetali smo s Polonco Štritof iz društva Ekologi brez meja.

Spomladanska akcija: Star papir za novo upanje - Foto: Promocijsko gradivo

Slovenija se po lanskoletnem izjemnem uspehu Očistimo Slovenijo pod okriljem društva Ekologi brez meja ponovno pripravlja na nov projekt. Zakaj tokrat osredotočanje (le) na papir?


Dejstvo je, da smo v Sloveniji na področju ločenega zbiranja odpadkov precej v repu Evrope, saj na odlagališčih konča okoli 89 % nastalih komunalnih odpadkov, medtem ko jih npr. v Nemčiji tam konča samo 1 %.

Odpadki na odlagališču obležijo na tisoče let, se preobražajo, kemikalije pronicajo do podtalnice, namesto da bi jih ponovno uporabili kot surovine. Ko smo razmišljali, česa naj se lotimo, da bi dokazali, da je ločevanje odpadkov enostavno in izvedljivo, smo iskali primer dobre prakse.

In res – papir tudi v Sloveniji ločeno zbiramo že vsaj 15 let in smo pri tem nadvse uspešni – v Evropi je povprečje ločeno zbranega odpadnega papirja 66 %, pri nas pa 64,6 %. To pomeni, da nam je postalo povsem samoumevno, da papirja ne mečemo med ostale odpadke.

In če lahko ločeno zbiramo papir, zakaj ne bi tega počeli tudi pri ostalih odpadkih? To je bilo naše izhodišče- pokazati, da se da in da to že počnemo.

Poleg tega je tradicija zbiralnih akcij starega papirja v Sloveniji zelo bogata, vendar v zadnjih letih med mladimi upada navdušenje. Šole in vrtci morajo namreč, potem ko otroci zberejo star papir, plačati za odvoz in tako na koncu ugotovijo, da se jim vse skpaj skoraj ne splača.


Tretje izhodišče pa je to, da želimo v mladih ljudeh spodbujati čut za dobro in sočloveka. Tega nam prevečkrat manjka, ko odrastemo. Prav ta solidarnost je v tem času še posebej pomembna, saj reščina in beda prežita že izza vsakega vogala.


Če pa stopimo skupaj, kar prebivalci Slovenije dokazano znamo, lahko premikamo meje mogočega. Smo izračunali, da če se nam pridruži vseh 30.000 povabljenih ustanov in vsaka prispeva po 300 kg, lahko zberemo 9.000 ton papirja in podarimo okoli 500.000 EUR. To bi bilo res izjemno in prav vsak bi bil ponosen na to.

Hipotetično;  reciva, da podjetje v katerem sem zaposlena nima nikakršnega posluha za tovrstne aktivnosti. Kako se lahko kot posameznik vseeno pridužim? Lahko poberem kup papirja doma,  ga nekam nekam odnesem in tam odložim? (Če da, kam, in kako to izvem?)


Seveda, prav vsak se nam lahko pridruži. Na naši spletni strani bodo kmalu vidne zbirne točke po vseh koncih in krajih v Sloveniji, kjer bo na določen datum v aprilu stal Dinosov zabojnik. Edino, kar morate storiti je, da že zdaj začnete zbirati papir, nato pa preverite na spletni strani projekta Star papir za novo upanje, kje v vaši bližini je kaka zbirna točka in aprila papir odnesete tja. Mi se bomo pa potrudili, da bo ta točka v vsaki občini v Sloveniji.

Povezava na zemljevid: http://ebm.si/p/star-papir/?kam=spremljaj

Kako se na akcije odzivajo otroci? Se vam zdi, da je v šolah in ostalih izobraževalnih ustanovah dovolj za to, da otroci razvijajo čut za skrb za okolje ter za skupno dobro – torej, odgovornost do sobivanja?


Vzgojno-izobraževalne ustanove so dopis od nas in tudi s strani Ministrstva za šolstvo in šport ter Zavoda RS za šolstvo, ki akcijo podpirata, dobile prejšnji teden v petek. Do tega trenutka se nam jih je dozvalo že preko 40, čeprav so počitnice. Upamo seveda na še večji odziv, saj si resnično želimo, da bi otroci in mladina akcijo vzela za svojo.

Prav v ta namen smo pripravili tudi nagradni natečaj, in sicer smo odločitev, komu v Sloveniji bi namenili polovico sredstev, prepustili njim. Naj oni odločijo, kateri projekt bi bil primeren, da ga podpremo. Zmagovalec prejme koncert po lastni izbiri. Prav tako bo z enako nagrado nagrajena šola ali vrtec, ki bo zbrala največ papirja. Verjamemo, da bo to dovoljšnja spodbuda, da otroci začnejo razmišjati o sebi in o svoji možnosti vplivanja na bolje – drugim in sebi v prid.

Kaj pa že sami starši?


Starši so prvi, ki bi morali otroke vzgajati v družbeno in okoljsko odgovorne državljane, predvsem pa v njih razvijati empatijo. V koaliciji s starši vidimo potem učitelje, s katerimi so otroci veliko v stiku in imajo lahko tvoren vpliv nanje. Stopnja okoljske in družbene odgovornost je v Sloveniji na nezavidljivi ravni, čeprav radi rečemo, da smo zelo ozaveščeni. Smo, do trenutka, ko bi morali za to poseči v žep ali spreminjati svoje življenjske navade. Zato je dostikrat situacija obratna in so otroci in mladina tisti, ki o pomenu skrbi za okolje ozaveščajo svoje starše.

Najbolj problematična je glede tega generacija med 40. in 50. letom starosti in ne najstniki, kot bi kdo morda pomislil. Takrat je človek v letih, ko si ne pusti več kaj dosti pameti soliti, saj je praviloma stabilno situiran in je zaključil s šolanjem, doma ima družino, vsak dan hodi v službo.

To pa še ne pomeni, da zna odpadke ločevati bolje od svojih potomcev. In to ni najlažje priznati.

Če sva precej konkretni. Katero od slovenskih podjetij bi lahko javno izpostavili, da ima zares skrben čut za ekologijo?


Hmm,  zagotovo tista, ki se bodo odzvala na našo pobudo za sodelovanje tej akciji, ki je tako kot lanska Očistimo Slovenijo v enem dnevu! nadvse blagodejna za njihov ugled. Naša tabela prijavljenih podjetij, torej tudi tistih, ki veliko dajo na družbeno in okoljsko odgovornost, še ni zelo polna. Verjamem, da te priložnosti ne bodo izpustila.

Najlepša hvala za pogovor in skupaj aprilski zmagi naproti. Kajne?


Hvala tudi vam, za konec naj samo še izkoristim zadnjo vrstico, da vas povabim k akciji, saj skupaj zares zmoremo nemogoče!

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri