Umetnica Bojana Kovačevič Zemljič je v modnem svetu prepoznavna po oblikovanju modnega nakita E2RD. Zanimivi kosi, ki odlikujejo njen slog, so opazni že na prvi pogled. V Mariboru, kjer ima svojo butično trgovino, jo spremljajo tako redne stranke kot turisti, ki so navdušeni nad njeno prefinjenostjo.
Kako ste zajadrali v oblikovanje nakita?
Spontano je dozorela odločitev, da slovnico in literaturo zamenjam za oblikovanje nakita. Je pa res, da sem bila pred odločitvijo že nekaj časa aktivna pri dveh kreativnih ustanovah (Zavod za ustvarjalno družbo TiPovej!, Infopeka), kjer sem pridobila temeljna znanja iz podjetništva in izkušnje uresničevanja idej.
Kakšni so bili vaši prvi kosi?
Prvi nakit sem oblikovala zase, ker pa je postajal všečen tudi prijateljicam, sem jih pogosto razveselila s kakšno ogrlico, pri čemer sem bila vedno pozorna na to, da sem izbrala pravo barvo, velikost in formo. Prve ogrlice so bile iz usnja, lesa in keramike.
Vaša blagovna znamka se imenuje E2RD. Kako je nastalo to ime?
Ime blagovne znamke je bilo prvotno namenjeno bolj slavističnim projektom in prihaja iz jezikoslovnega predznanja in ljubezni do igre z jezikom. V bistvu E2RD z zapisom številke 2 v sebi skriva težnjo po ohranjanju in uporabi slovnične dvojine, te le še redke posebnosti nekaterih jezikov, s sodobnim zapisom pa simpatizira z novimi trendi.
Po čem se odlikuje vaše delo?
Po originalnosti vsake kolekcije, kakovostni izdelavi in osebnem pristopu.
Kako oblikujete nakit?
Nakit navadno oblikujem po vnaprej pripravljenem konceptu kolekcije: materiali, barve, forme so že izbrani, predvidena je velikost posameznega kosa, detajli in posebnosti pa so skrbno opisani in izrisani. Seveda se med oblikovanjem še kaj nadgradi, a navadno sledim prvotnemu konceptu.
S katerimi materiali najraje ustvarjate?
Najraje (anti)kombiniram grobe afriške materiale, bron in srebro z gladkimi, lesketajočimi se kristali, bisere s kovinami, usnje s kamni. Že nekaj časa me izzivajo 3D-tiskalniki, akrilno steklo in oblikovanje s kovinami, trenutno pa prihajajoči jesenski Fashion Week v Ljubljani, kjer bom v družbi oblek Maje Štamol predstavila novo kolekcijo Acqua za pomlad in poletje 2014.
Od kod pa črpate ideje, navdihe za oblikovanje?
Navdihe za kolekcije in njihovo poimenovanje srečam pravzaprav v vsakdanjem življenju. Treba si je le vzeti čas za opazovanje okolice in dogodkov, ki nas obdajajo, te pa potem zabeležiti in prenesti v kreativni svet domišljije. Res pa je, da sta literatura in tudi strokovni članki z različnih področij moj največji navdih, čeprav 'poslovno' nisem več toliko v stiku s književnostjo, jo še vedno spremljam in obožujem. Še vedno rada zlagam črke v besede tako kot tudi perle v zgodbo ogrlice.
Kakšne stranke se najbolj navdušujejo nad vašimi deli?
Nakit E2RD nosijo stranke različnih profilov in starosti. Nekatere bolj zadovoljijo recimo ogrlice iz kamnov, kristalov in kovine, druge pa prisegajo na moderen dizajn iz sodobnih, (tudi) umetnih materialov. Najbolj drzne so pripravljene kombinirati oboje in takšnih je kar veliko.
Vaš nakit je unikaten, ročno oblikovan iz žlahtnih materialov. Koliko časa namenite oblikovanju enega kosa?
Čas oblikovanja posamičnega nakita je različen od kolekcije do kolekcije. Odvisno od ideje. Nekaterih linij se najprej lotim z načrtovanjem na računalniku, izrisane detajle potem pošljem kakšnemu podjetju, ki mi pomaga recimo izrezati določen element, nato sledita ateljejsko delo, izbira prave kombinacije in tako se zgodi, da mine teden, dva ali več. Včasih pa tudi z danes na jutri oblikujem kakšno ogrlico po naročilu in takrat je potrebna samo jeklena volja, da izdelek kakovostno končam.
Katere kose je najtežje oblikovati?
Tiste, ki zahtevajo veliko ročnih spretnosti (in vztrajnosti). Recimo ročno prebadanje debelejšega usnja z iglo, luknjica za luknjico. Takšna kolekcija je bila E2RD BLAcK GoLD.
Leta 2008 ste od Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije dobili certifikat unikatnega rokodelstva Slovenije. Vam je to odprlo dodatna vrata oziroma kaj to pomeni za oblikovalca?
Ja, certifikat sem res dobila, kar me je potem nehote pahnilo tudi v obvezno članstvo in plačevanje članarine. Lani sem izstopila iz zbornice. Njihovo delovanje za sodobnega oblikovalca ne pomeni nobene podpore, vse skupaj deluje zelo togo in zastarelo. Bolj pomembno zame je, da sem članica Društva oblikovalcev Slovenije (DOS), v okviru katerega sem na skupinskih razstavah predstavila dve kolekciji v Cankarjevem domu, pa tudi sicer je to institucija, ki združuje veliko res dobrih oblikovalcev različnih področij - od grafičnih umetnikov do kiparjev, modnih oblikovalcev. Mi mlajši se lahko od njih le učimo in spoštujemo njihove dosežke (in delo, ki je v ozadju).
V Mariboru imate čudovito galerijo. Je kaj težje prodreti na trg iz trenutno slabše razvijajočega se mesta?
Mislim, da ne, saj okolica odobrava, spodbuja in podpira moje delovanje. Z galerijo sem se dobro vključila v mestno kulturno dogajanje in mestu ponudila dodatno razstavišče likovnih umetnosti.
Kako ob poplavi cenene bižuterije, ki se pojavlja v trgovinah, gledate na unikatne kose?
Unikatnost mi je všeč že sama po sebi - pa naj gre za unikatni izdelek ali unikatnost posameznika. Pri delu me zavezuje osebni pristop, pomembna pa mi je predvsem vsebina unikatnosti.
Imajo Slovenke občutek za kombiniranje nakita z oblačili ali se kdaj zatečejo tudi k vam po kakšen nasvet?
Na splošno težko komentiram, vendarle pa opažam, da ženskam pri nakupu nihče ne zna svetovati ali pa se ne zaveda pomembnosti recimo prave dolžine ali barve ogrlice. Dolžina je lahko ključnega pomena, saj podobo celostno zaokroži. Neprimerna dolžina in forma nakita me velikokrat zbodeta v oči, zato pri osebnem svetovanju v galeriji prav temu posvetim največjo pozornost.
Verjetno spremljate tudi druge oblikovalce nakita. Kakšne so trenutne razmere v tej stroki? Je dovolj kakovostnega podmladka ali je trg prenasičen?
Z drugimi slovenskimi oblikovalci se srečujem predvsem na razstavah ali modnih revijah v Ljubljani. Všeč mi je njihova originalnost, načeloma pa ne spremljam podrobno, kaj se trenutno ustvarja v Sloveniji. Pri delu izhajam iz sebe.
Sodelovali ste tudi na številnih modnih revijah. Kakšni so odzivi? Kje ste bili prisotni?
Zame so najpomembnejše (in tudi najuspešnejše) predstavitve na revijah Philips Fashion Weeka v Ljubljani. Tam sem predstavila že tri kolekcije nakita E2RD. Pomembno zame je tudi sodelovanje z Namo in Ateljejem Galerijo v Ljubljani, občasno pa sodelujem tudi na kakšnem modnem dogodku v Avstriji. V Kunsthausu v Gradcu so recimo prodajali tudi mojo kolekcijo Gold. Zelo kakovostna modna revija pa se je letos zgodila tudi v Mariboru, in sicer v Pokrajinskem muzeju Maribor. Sodelovanje na tem modnem dogodku mi je zelo veliko pomenilo.
Kaj pa tujina? Je slovenskemu umetniku težko prodreti na tuji trg?
Po mojih izkušnjah ni težava navdušiti ljudi za dober nakit, težje je najti poslovnega partnerja, ki bi potem v mojem imenu tržil blagovno znamko na tujem in skrbel za njeno prepoznavnost, saj sama ne zmorem vsega tega.
Kakšne načrte imate s svojim delom, galerijo?
E2RD ostaja butična galerija v središču Maribora, ki svojim obiskovalcem ponuja unikaten, sodobno oblikovan nakit, po drugi strani pa obiskovalce vsebinsko bogati z umetniškim programom in s slikarskimi razstavami. Prav s temi se galerija vse bolj osredotoča na priznane umetnike.
Mima za revijo Story
