Zanimiv intervju s priznano modno fotografinjo Cheryl Dunn, ki je z eno nogo 'na ulici',z drugo pa v modnem zakulisju.
Cheryl Dunn je priznana konceptualna in ulična fotografinja, režiserka dokumentarnih filmov in ljubiteljica grafitov. Vznemirjajo jo urbana kultura, ulični stil in razpoloženje, kot ga narekuje spontano, včasih surovo, a vedno pristno dogajanje ulice. Ta utrip prenaša tudi v svet mode, kjer s prepoznavnim stilom sooblikuje kampanje za znane blagovne znamke in navdihuje modne navdušence po vsem svetu.
Cheryl izžareva posebno energijo, iskreno zvedavost, svetovljanskost, hkrati pa izjemno preprostost. Njena dela so bila razstavljena od São Paula do Pariza, od Stockholma in Köbenhavna do Sydneyja, od Milana do Tokia, v galerijah Deitch Projects v New Yorku, Tate Modern v Londonu in Geffen Contemporary Muzeja sodobne umetnosti (MOCA) v Los Angelesu. Njene fotografije so se pojavile v publikacijah, kot so Paper, Dossier Journal, Vogue Japan in Harpers. Fotografirala je skupini Ramones in Belle and Sebastian ter newyorška kolesa in kolesarje, o njih je izdala knjigo Bicycle Gangs of New York. Pomemben preboj je pomenil njen najpomembnejši filmski projekt, dokumentarec Everybody Street, ki velja za zgodovinski portret tradicije ulične fotografije v New Yorku in njenih najpomembnejših akterjev.
Blagovne znamke, kot so adidas, Quicksilver, Nike, Ray Ban, Wendy Nichol in Desperados, Cheryl najemajo, ker zna v kampanje vtisniti svoj poseben pečat, neukročen in avtentičen duh, spontanost in slog, ki ga zaznamujeta instantnost fotografskega trenutka ter naključje. Tudi modne fotografije ta umetnica oblikuje kot del settinga, navdihnjenega z uličnim slogom in dokumentarno fotografijo.
Sredi oktobra je Cheryl obiskala Ljubljano v sklopu natečaja Pij drugače, nastalega na pobudo Pivovarne Union. Tako je za nekaj tednov postala mentorica desetim izbranim mladim fotografom, starim od 15 do 25 let: vodila jih je skozi ulično fotografijo in jim pomagala, da so dokumentirali vizualno pojavnost alkohola na ljubljanskih ulicah. Skupina se je podala v vrvež mestnega središča in lovila utrinke, kako se zabava današnja mladina, ter beležila sledi, ki jih pušča pretirano opijanje. Z njo se je Elle pogovarjala tik pred odprtjem razstave fotografij, s katerimi bodo sodelujoči mladi svojim vrstnikom odpirali oči, češ da pretiravanje z alkoholom res ni kul. Kot zapis nekega časa, ulične mladosti, bodo od 25. novembra do 5. decembra razstavljene v Galeriji Fotografija v središču Ljubljane.
V&O
Kaj vas je oblikovalo kot fotografinjo in kako ste dosegli svoj slog, po katerem ste danes prepoznavni?
»Na začetku sem se borila za vsak projekt in naročnika, pri tem sem morala tekmovati z že uveljavljenimi imeni. Ko sem se preselila v New York, sem se na začetku komaj preživljala, a to je cena, ki so jo številni nadobudni umetniki pripravljeni plačati, da postanejo del največjega in najbolj dinamičnega mesta, v katerem se jim ponujajo neslutene priložnosti. Veliko jih pri tem prizadevanju pogori, meni je na srečo uspelo, kajti tudi sreča, ne le talent, je pomemben dejavnik pri preboju. Bila sem na pravem mestu ob pravem času.«
Najbrž obstaja razlog, da znane znamke, kot so Levi's, Ray-Ban in Nike, za delo najamejo prav vas?
»Naročniki včasih raje najamejo umetnike, ki ustvarijo izviren izdelek, namesto da bi najeli komercialne fotografe, ki se le selijo od kampanje do kampanje. Včasih je bila umetnost, tudi fotografska, bolj elitna, zdaj je širokodostopna in vključena v številne vidike življenja. Meje so se zabrisale, oblikovalci najemajo avantgardne glasbenike, ki v živo nastopajo na njihovih modnih revijah; slikarji ustvarjajo vzorce na blagu; videoumetniki sodelujejo pri projekcijah. Tako sta se umetnost in moda povsem prepletla.«
Kako se je modna fotografija spremenila v zadnjih letih in zakaj vam je pri srcu?
»Komunikacija v svetu mode je posebna. Že ena fotografija je dovolj, da sporoči celotno zgodbo in obenem predstavi ozadje. Danes se v modni fotografiji namesto glamurja, ki je bil značilen za osemdeseta leta, cenijo prvinski, pristni elementi. Zato rada delam na lokaciji in na ulici. Zastavim ton komunikacije, idejo o zgodbi, ostajam pa odprta za organske vplive, ki se spontano razvijejo na setu. Slog ulične fotografije je postal pri tem moj zaščitni znak. Avtentičnost je stil, ki je trenutno najbolj popularen, in najbolje ga pomaga ustvariti prav ulična fotografija.«
