Miuccia Prada, kraljica v krilu

Najbolj tiha oblikovalka današnjega časa Miuccia Prada je spregovorila za Elle.

Miuccia Prada, kraljica v krilu - Foto: Promocijsko gradivo

V 61. letu starosti Miuccia Prada v modnem svetu kotira kot nedvomna avtoriteta, ki se ji ni treba več dokazovati. In čeprav meni, da je govoriti o modi kot umetnosti pretenciozno, njene kreacije navdušujejo kot umetniška dela. Z njo se je Elle pogovarjala nekaj dni pred odprtjem njenega pariškega butika na ulici Faubourg Saint- Honoré 6, ko so ekskluziven prostor, ki ga je uredil eden od najpomembnejših arhitektov današnjega časa, Rem Koolhaas, za 24 ur spremenili v muzej, kjer je italijanski umetnik Francesco Vezzoli izvedel performans, goste pa je v vlogi didžejke zabavala Kate Moss.

Revijo za pomlad in poletje 2012 ste naslovili Ženske in motorji, s pojasnilom, da želite opomniti na pomembnost nežnosti. Zakaj?

Po navadi želim pri moškem poudariti ženstvenost, pri ženskah pa moč; tokrat pa sem želela raziskati pomen besede nežnost, ki se včasih razume povsem napačno, čeprav je prav nežnost ena od najlepših ženskih lastnosti. Ni treba zavreči tistega, kar je globoko v nas, nežnost lahko sobiva z močjo. Naslov Ženske in motorji je duhovita aluzija na 'moške stvari', kot so avtomobili in tudi ženske.

Ali morajo ženske izbirati med močjo in ženstvenostjo?

Sama poskušam vsekakor ohraniti oboje. Vedno sem menila, da življenje ni enoznačajno, imeti mora več nivojev. Imam prijatelje, ki so se odločili, da se ne bodo poročili; jaz imam na primer raje kompromise, mislim, da so za te potrebne določene vrline.

Ali biti ženstven pomeni biti protisloven?

Da, ženske smo bolj protislovne kot moški; najverjetneje zato, ker se moramo večkrat soočiti z izbirami. Dovolj je že to, da smo razpete med materinstvom in poslom.

Kaj je danes s feminizmom v Italiji?

O njem se v javnosti ne razpravlja več, vendar položaja ne poznam dovolj dobro, da bi o tem lahko govorila. Občutek imam, da želijo mladi predvsem živeti svoje življenje in delati ... Pa vendar verjetno nisem objektivna, saj živim v privilegiranem okolju.

Kaj mislite o Italijankah, ki so na ulici protestirale proti Silviu Berlusconiju in poniževanju žensk?

Bila sem impresionirana, saj sem po toliko letih videla tako iskreno in spontano gibanje. No, kaj bo pa pozneje ...

Ko ste bili mladi, ste bili na strani komunistov. Ali še vedno menite, da ima politični angažma smisel?

Ko sem bila mlada, sem bila politično usmerjena, danes od sebe ne dam kaj dosti. V politiko pa moraš biti vpleten, če želiš o teh temah razpravljati. Političnim vprašanjem se tako rajši izogibam, izražam se skozi svoje delo.

Sta politika in moda povezani?

Seveda! Vse je politika.

Ali kose, ki jih oblikujete, osebno preizkusite?

Ne, moje delo je teoretično. Oblikujem koncept, nikoli ne poskušam oblačil. Ko oblikujem, oblačim svoje ideje, ne sebe.

Trdite, da je tisto, kar najraje nosimo, običajno zelo preprosto ...

Želim reči, da je pojmovanje lepega pogosto zelo preprosto. Moje poslanstvo je, da poskušam v modo vpeljati novo lepoto, ne klišejske. Le trenutno se želim ukvarjati s klišeji – v moji zimski kolekciji boste našli živalske vzorce in bleščice, stvari, ki se jim ženske težko uprejo. Ta koncept sem želela oživiti na nov, nepredvidljiv način.

Ali menite, da sta Francozinja in Kitajka, ki nosita Prado, podobni ženski?

Ne, razlika je vedno večja. Američanke so Američanke veliko bolj kot kdaj prej, Kitajke so vse bolj Kitajke ... Pred tem so se v vsakem butiku na svetu prodajali isti izdelki; danes se globalno prilagaja lokalnemu.

Oblikujete različne kose za različne dežele?

Ne, vendar si želim sprememb, kakršne sem uvedla za revijo na Kitajskem. Kolekcijo, v celoti narejeno iz bombaža, sem oplemenitila z bleščicami, kar je pri Kitajkah doseglo velik uspeh.

So modne revije nujne?

Vsekakor! To je trenutek, ko presežemo svojo ustvarjalnost. Če ne bi bilo toliko revij, ne bi toliko delala. Zaradi njih pretiravam z idejami, saj so revije spektakel; po njem pa je treba veliko razmišljati, kako modele narediti dostopnejše ženskam.

Poskušate oblačila narediti nosljiva?

Moj cilj je ustvariti oblačila, v katerih se bodo ženske bolje počutile, zato moram veliko časa posvetiti komercialnim kolekcijam. Oblačila z revije prilagoditi za butike, ne da bi bilo to banalno, je velik posel. Dejstvo je, da so moji kosi zelo komercialni, vendar tega nihče ne verjame. Nekateri oblikovalci menijo, da je sramota biti komercialen, jaz to sprejemam kot poklon.

Ali v svojih butikih spremljate, kaj imajo rade vaše stranke?

Ne. Želim si, da bi imela malce več časa, da bi se lahko osebno soočila z rezultati svojega dela.

Vam delo povzroča veliko stresa?

Da, vendar me to obenem poriva naprej.

Nekateri oblikovalci pa mu podležejo ...

Biti moraš zelo močan, da ohraniš zanimanje za to, kar počneš.

Najlepši kompliment, ki ste ga dobili za svoje kreacije?

Neki moški mi je rekel, da bi si tudi moški želeli modo, kakršno ustvarjam za ženske.

Krilo je eno od vaših najljubših oblačil. Zakaj?

Ker hlače niso udobne. V krilu se počutiš svobodnejšo, lahko se premikaš v vse smeri ...

Čeprav so Pradine hlače poznane po preciznem, popolnem kroju ...

V mojem studiu so vsa dekleta v hlačah; one rišejo hlače, jaz rišem krila. Hlače služijo le poudarjanju zadnjice, mene to ne zanima, raje imam krila, s katerimi se lahko oblikuje ves svet, tako z obliko kot z vzorci in dolžino. Vsako sezono rečem, da bomo naredili revijo samo s hlačami, vendar je nismo še nikoli ... Obožujem pa kratke hlače.

Vas je na začetku navdihoval kakšen oblikovalec?

Coco Chanel in Yves Saint Laurent. Velikokrat pa sem navdih našla v vintidžu. Rada razmišljam, kako so živele ženske, ki so ta oblačila nosile.

Je treba modo preteklih časov torej vključiti v današnjo?

To je najpomembnejše. V šestdesetih se je sanjalo o prihodnosti, danes, ko je tukaj, pa se vse vrti tako hitro, da vsega ne moremo niti razumeti. Ko danes iščemo nekaj novega, ni nujno, da si pri tem zamišljamo prihodnost.

Ali kriza vpliva na modo?

Moda je bila prej privilegij določene družbene skupine – bogatih belcev, zahodnjakov. Danes naslavljamo različne kulture, rase in religije, a potrebno je veliko več drznosti. Biti všeč večjemu številu ljudi je velik izziv.

Zakaj ne želite oblikovati prêt-à-porter kolekcije za verigo trgovin po dostopnejših cenah?

Moje kreacije imajo smisel, zahvaljujoč raziskovanjem in visoki kakovosti. Nemogoče je narediti poceni kolekcijo iste kakovosti. Če bi to lahko naredila, bi že naredila zase.

Nekoč ste izjavili: »Bolj seksi, kot se ženske oblačijo, manj ljubezni bodo dobile.« Nam lahko to razložite?

Najbolj zanimiva je osebnost, obleka vam ne bo prinesla ljubezni.

Pa ko oblikujete, se kdaj vprašate, ali je tisto videti seksi?

Da, seveda, to se mi zdi zelo pomembno. Danes je najpomembneje biti seksi, to je prevladujoč trend; toda ženska je ali ni seksi, takšne je ne naredi obleka.

Kako se spopadate z dejstvom, da se starate?

Imela sem veliko krizo pri tridesetih, na srečo pa ni trajala dolgo. Obsedenost s staranjem vam lahko uniči življenje.

Bi se odpravili na estetsko operacijo?

Nič ne bi imela proti, če bi me to res naredilo lepšo, a kolikor vidim, s tem le tvegamo, da smo videti bolj neumni.

Ali nas oblačila lahko pomladijo?

Seveda, moramo se znati obleči letom primerno, da nismo videti smešni. Sama sem se odrekla mini krilu, ne pa vzorcem in barvam.

Ali ste ekscentrični?

Rada imam ekscentričnost, a tako kot vsaka ženska imam v vsakdanjem življenju le pet minut časa, da izberem, kaj bom oblekla za v službo. Če nisem dobre volje, gotovo ne bom izbrala česa rožnatega, čeprav nas lahko prav barva spravi v boljšo voljo. Louise Bourgeois je vedno nosila rožnat pulover, ko je delala v svojem atelju.

Ali nosite oblačila drugih oblikovalcev?

Ne, le svoje kreacije in vintidž oblačila.

Kaj pa nakit?

Imam kolekcijo starega nakita, a trenutno nosim ponaredke.

Je moda umetnost?

Številni se sprašujejo, kaj vse je umetnost, vendar to ni pomembno. Pomemben je rezultat določene ideje, in ne, kako bomo to poimenovali.

Pradina torba s podpisom nekega umetnika – ali lahko pričakujemo takšno sodelovanje?

Ne, še vedno želim razlikovati med modo in umetnostjo; morda ne razmišljam prav ...

Je težko delati s svojim možem?

Niti malo. Odlično se dopolnjujeva, po različnih poteh prihajava do istega zaključka ...

Kaj menite o polemiki o presuhih manekenkah?

Vitkost in anoreksija ne pomenita istih stvari. Ekstremna vitkost je bila vedno v modi. Menjavanje lepotnih meril je nemogoče, nihče ne bo na modno brv na primer poslal starejše ženske. Po drugi strani pa so stereotipi resnični problem, vendar za to ni odgovorna le moda, temveč tudi politika. Ker nam primanjkuje pravih vrednot, mladi ne razmišljajo o ničemer drugem kot o glamurju, lepoti, vitkem telesu

Vaša reklamna kampanja za Miu Miu, v kateri mlado dekle sedi na tračnicah, je v Angliji cenzurirana, ker naj bi nagovarjala na samomor...

To je smešno, gre za povsem nedolžno fotografijo! Medtem ko prikazovanje gole ženske, agresivne, pretirano seksi ... pa ne moti.

Na straneh vašega spletnega butika ni modnih dodatkov. Zakaj?

Svet interneta je privlačen, izjemno iznajdljiv, bogat z enkratnimi priložnostmi in sledimo mu z zanimanjem, pa vseeno še veliko pozornosti posvečamo trgovinam, ki nam omogočajo neposreden stik s strankami in jim lahko ponudimo najboljši nasvet in storitev.

Ali se bojite, da bodo kupci zaradi krize manj kupovali?

Luksuz je vedno pokazal svojo prilagodljivost in odpornost proti krizi, kar lahko opažamo tudi danes; ta družbeni sloj zelo dobro prenaša krizo.

INTERVJU: VALÉRIE TORANIAN IN SOPHIE GACHET, PREVEDLA IN PRIREDILA: PETRA WINDSCHNURER, FOTOGRAFIJE: PROMOCIJSKO GRADIVO

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri