Včasih model, danes maskerka, vedno drugačna.
Od kod črpaš navdih za oblačenje?
Prihaja od povsod ... V bistvu je odvisno, v kakšnem stanju se zjutraj zbudim ... ali se počutim feminilno, nagajivo, tudi slaba volja zaznamuje moj stil, predvsem kar zadeva barve.
Pravijo, da je stil prirojen, ali si se TI dobrega stiliranja naučila?
Ne vem, kaj je dober in kaj slab stil oblačenja. Pogled mi ukrade človek, ki zna nositi to, kar je nadel nase. Ki da življenje obleki. Poznam veliko ljudi, ki se po nekih fiktivnih normah uvrščajo v nekakšno modno popolnost, ki pa je lahko zelo dolgočasna. Prav tako me včasih presenetita igrivost in nepopolnost kakšnega posameznika na ulici.
Tvoja vizualna podoba temelji na …
Moj slog oblačenja je nekaj med moškim in ženskim. Ne maram biti preveč ženstvena, zdi se mi, da pride ženstvenost, če kaj zakriješ, bolj do izraza. Rada imam slojevitost, velike puloverje, razvlečene udobne kose, da se ne počutim ujeto. Moje pravilo je: če so vidne noge, naj bodo roke in zgornji del telesa zakriti, in nasprotno. Tako pride do ravnovesja, elegance.
Kako nakupuješ?
Zadnji dve leti ne kupujem več toliko kot sem včasih, raje si nakup privoščim enkrat na mesec ali dva, dober kos, ki temelji na večnih. Zdi se mi, da se ti okus oziroma stil oblikuje, ko se bližaš 30. letu.
Si na kakšen kos še zlasti navezana?
Včasih sem bila na vse zelo navezana, na vsakem koraku sem pazila, da se ne bi kaj zgodilo. Nato sem pred nekaj leti prebrala knjigo Sofijski pregovori, ki med drugim pravi: »Lastimo si lahko le stvari, ki jih lahko rešimo v brodolomu. Sami sebe, pa še to težko.« Po tem sem se povsem spremenila – če se na primer usedem na očala, kar se kar pogosto zgodi, ne žalujem več za njimi.
Najljubša barva?
Trenutno siva, pred tem vijoličasta, ki je bila aktualna dva tedna ... Imam pa najljubši kamen – jantar; zdi se mi, da ujame življenje vase. Edini kos nakita, ki ga nosim, je jantarjev prstan.
Ali verjameš v uspeh male črne obleke?
Verjamem tudi v uspeh izposojene fantove srajce, če mi bo njena esenca tisti dan pisana na kožo. Čeprav morda klišejsko, mislim, da pregovor Obleka ne naredi človeka še kako drži. Zdi se mi, da je moda igra naših občutij in vplivov okolice, in če se jim znamo prepustiti, bo tudi črna obleka upravičila svoj sloves.
Pripravila Aiša Jašarević Ajda,
fotografija Aleksander Štokelj
