Natalija Osolnik je pri osemnajstih superge prvič zamenjala za visoke pete in se podala v modni svet, ki je že deset let njena velika ljubezen in njeno delo.
Njeno življenje je moda korenito spremenila, iz rodnih Suhadol pri Komendi jo je popeljala v svet – živela je v Milanu, Barceloni, Hamburgu, Münchnu, Miamiju. Zdaj živi v Londonu. Njeno delo zahteva, da je ves čas na poti, želja po načrtovanju je le utvara, saj se urnik sestavlja in podira vsak dan sproti, zato je skoraj nemogoče imeti resno zvezo, a to življenje jo je le utrdilo in jo naučilo, da je prekratko, da bi se obremenjevala z malenkostmi. Z nami je spregovorila o svojem vsakdanu, lepotnih ritualih in resnicah o blondinkah.
Kakšen je tvoj delovni dan?
Kadar še nisem zasedena, na vrsto pridejo kastingi – zjutraj se oglasim na agenciji, kjer preletimo spisek, katere možnosti za delo se ponujajo in katere naročnike je treba obiskati osebno. 'Letanje' od naročnika do naročnika se po navadi konča okoli šestih ali sedmih zvečer, čemur sledijo joga ali tek, večerja in spanec – za žur med tednom ni časa, saj moram biti naslednje jutro spet spočita. Kadar imam delo, pa me zjutraj najprej čaka letalo, potem studio, ličenje, pričeska, fotografiranje, letalo, spanje in – nov začetek dneva.
V tvojem delovnem tednu se zvrsti kar nekaj letov. Vsi vemo, kakšne posledice lahko to pusti na naši koži, laseh, počutju. Kako se bojuješ proti temu?
Običajno se zbudim že ob treh ali štirih zjutraj in grem na letalo, potem v studio, kjer opravim svoje delo, in že sem ponovno na letalu. Če imam srečo, noč prespim v hotelu, da ne letim dvakrat v enem dnevu. Da bi se čim bolj izognila negativnim posledicam leta, že predhodno, med letom in po pristanku, zaužijem zares velike količine vode in svežega sadja. Na splošno pazim, da jem zdravo, se redno gibam in si privoščim dovolj spanja. Zdaj sem se naučila, da si po zelo napornem obdobju, ko sem vsak dan na fotografiranjih, vzamem vsaj kakšen dan ali dva počitka.
Ko si zjutraj prišla v studio, si najprej pojedla čokolado.
Ja, brez čokolade ne gre! Sem prava odvisnica – bombonjero imam kar ob postelji, da si lahko že takoj zjutraj posladkam dan.
Tvoja naravna barva las je temno blond, a v svet mode si vstopila kot platinasta blondinka.
Že od 15. leta sem se barvala v platinasto blond, zdaj pa se že leto in pol barvam v naravno blond odtenke.
Kako to, da si se odločila za to spremembo?
Ko sem bila mlajša, so naročniki želeli platinasti odtenek, saj je skupaj z mojo podobo deloval ljubko in prikupno, po tem pa je bilo veliko povpraševanja. Ta barva mi je omogočala veliko možnosti. Zdaj me najemajo tudi za reklame in kataloge, ki merijo na ženske srednjih let, in v sklopu tega se je pojavila želja po bolj naravnem odtenku. Poleg tega se tudi sama počutim bolje s spremenjenim odtenkom las.
Kako skrbiš za lase?
Delo manekenke prinese s seboj tudi stalne posege v lase – vsak dan smo izpostavljene kodralnikom, sušenju s sušilnikom, ravnanju las, tupiranju, česanju in veliki uporabi kozmetičnih preparatov, ki nikakor niso lasem prijazni. Zato pazim, da jih redno umivam, uporabljam regeneratorje in maske, pri čemer pazim, da gre za profesionalne izdelke za nego las.
Rezultati študije Univerze Cornell iz leta 2009 so pokazale, da blond natakarice dobijo občutno višje napitnine. Velja to tudi za modni svet – je večje povpraševanje po blond dekletih kot po rjavolaskah, rdečelaskah in temnolaskah?
V modi nikakor ne drži, da blond dekleta dobijo več dela; to je namreč zelo odvisno od tega, za kateri trg gre, kakšna dekleta želijo nagovoriti. Res pa je, da dolgolaske dobijo veliko več dela kot kratkolaske, saj dolgi lasje ponujajo širšo paleto možnosti in več različnih interpretacij.
Nam razkriješ kakšen lepotni trik?
Jutranji hladen pljusk vode v obraz, popolnoma čist obraz pred spanjem ter navadno olivno olje proti podočnjakom.
Vrhunci tvoje kariere?
Svetovno najodmevnejša je bila kampanja za Guess ob 30. obletnici znamke. Oglaševalska kampanja je leta 1989 Claudio Schiffer ponesla med zvezde – za to priložnost pa je ponovno pozirala in mi smo posneli spremljevalne fotografije. Zadaj je bila zelo profesionalna ekipa in za samo znameniti črtici na vekah so pripeljali vizažistko, ki ustvarja le črtice in je za njuni izdelavi porabila kar uro in pol časa.
Pripravila: Tina Curk
