Intervju: Spoznajte Ruth Wilson, izjemno igralko in vnukinjo vohuna MI6

1. 3. 2019
Intervju: Spoznajte Ruth Wilson, izjemno igralko in vnukinjo vohuna MI6 (foto: Profimedia)
Profimedia

Ruth nam je zaupala, kako se je spopadla z najtežjo preizkušnjo doslej.

Ruth Wilson najbolje poznamo v vlogi mlade natakarice iz nadaljevanke Prevara (The Affair), za katero je prejela prestižno nagrado zlati globus. 37-letna britanska igralka je skupaj s tremi brati odraščala v Surreyu, grofiji južno od Londona. Svojo igralsko kariero je sprva začela na gledaliških odrih, kamor se še vedno z veseljem vrača. Že večkrat je priznala, da so ji najbolj pri srcu zapleteni ženski liki in vloge, ki ji pomagajo pri osebnostnem napredku.

Pred kratkim pa se je spoprijela z najtežjim izzivom do sedaj. V mini seriji Gospa Wilson je upodobila enega izmed najbolj kompleksnih in fascinantnih likov – svojo babico. Ruth je pri 15 letih prvič odkrila skrivnost svoje družine; njen dedek, o katerem nikoli niso govorili, je bil britanski vohun, priznan pisatelj in bigamist. Resnica jih je za vedno zaznamovala, igralka pa se je čez več kot 20 let odločila, da bo intimno zgodbo predstavila celemu svetu. 

Gospa Wilson (Mrs. Wilson)

Mini serija nas popelje skozi neverjetno življenje Alison Wilson (Ruthine babice). Ta ob smrti moža Aleca, priznanega britanskega pisatelja in vohuna, ugotovi, da ni bila njegova edina žena. Odločena, da dokaže veljavnost svojega zakona, začne odkrivati skrivno življenje svojega pokojnega moža.

8. marca se bo serija na kanalu Epic Drama predvajala cel dan.

Z Ruth smo poklepetali o snemanju serije in njeni družini 

Snemanje serije Gospa Wilson vam je zagotovo predstavljalo osebnostni in profesionalni izziv. Kako ste se spopadli z njim?

Dobro vprašanje. Nisem prepričana, da sem si že čisto opomogla. Šele med božičnimi prazniki in sedaj sem začela zares premišljevati o tem. Takoj po koncu snemanja sem začela z drugim projektom, iskreno, verjetno bi si morala vmes privoščiti odmor. Bilo je noro popotovanje, ki se je zaključilo šele ob koncu prejšnjega leta. V mnogih pogledih je bilo zelo naporno. Ne le zaradi igre, ampak tudi zaradi produciranja. Odgovorni smo bili za to, da zgodbo povemo na pravi način. To mi je predstavljalo največji izziv.

Prvič ste se preizkusili tudi v vlogi producentke. Si želite v prihodnosti več takih projektov?

Produciranje mi je bilo izredno všeč. V veselje mi je bilo biti del ustvarjalne ekipe in sodelovati pri zgodnjem procesu pripovedovanja zgodbe. Nisem prepričana, da bo to predstavljalo glavni del mojega življenja, a vsekakor si želim nadaljevati po tej poti. Trenutno pripravljamo tudi nekaj projektov, kjer sodelujem kot producentka.

Si lahko zamislite projekt, ki bi bil težji od Gospe Wilson?

Ne (smeh). Mislim, da nikoli ne bo nobenega primerljivega projekta. Celotna ekipa (Richard Laxton, Ruth Kenley‑Letts, Anna Symon itd.) je z njim ravnala s tolikšno pozornostjo in celovitostjo. Ne bi si mogla želeti ničesar več. To je bila najtežja naloga do sedaj, a okoli sebe sem imela čudovito ekipo, ki me je podpirala in mi pomagala. Hvaležna sem, da sem lahko prestala tako težko, a hkrati globoko in čustveno preizkušnjo.

Babičine spomine, po katerih je bila posneta serija, ste prvič prebrali pri rosnih 15 letih. Kako se spominjate tega dogodka?

Knjižico s spomini je podarila mojemu očetu in stricu, ki sta nas nato prosila, da jih prebere cela družina. Spominjam se, da sem bila izredno fascinirana. Prvič sem izvedela karkoli o dedku. Vsi smo se začeli spraševati ”Kdo je bil ta moški?” Ko sem odrasla pa me je vedno bolj začela zanimati tudi babičina plat zgodbe. Zavedam se, da nikoli ne bomo poznali celotne resnice. In zdi se mi, da je morda bolje tako. Morda je bolje, da jo nehamo iskati. Moja babica je bila izredno pogumna ženska in njena izkušnja je bila neverjetna, prav zato smo se na koncu odločili, da zgodbo povemo skozi njene oči. Tako je pripoved postala veliko bolj osebna in čustvena.

Kako se spominjate babice? Sta si bili blizu?

Veste, nisva si bili zelo blizu. Živela je v bližini in vsako nedeljo smo imeli družinsko kosilo. Bila v mojem življenju, a ni bila zgovorna in odprta oseba. Vsekakor je imela svoje skrivnosti. Nikoli nas niso spodbujali, da bi se z njo zbližali ali se pogovarjali o osebnih stvareh. Bila je zelo ljubezniva, a konservativna. No, vsaj delovala je konservativno.

Se vam zdi, da ste ji bližje sedaj, ko poznate njeno celotno zgodbo?

Vsekakor. Do nje čutim neizmerno ljubezen. Nekaj let pred njeno smrtjo, ko sem bila stara 18 ali 19 let, sva se nekoliko zbližali. Toliko, kot sva se lahko. Zdi se mi, da sva sedaj nekako povezani. Na nek način je vplivala na veliko mojih življenjskih odločitev.

Kako to mislite?

Ko sem bila mlajša sem igrala v igri Through a Glass Darkly, adaptaciji igre Ingmarja Bergmana. Vlogo sem sprejela prav, ker me je spominjala na babičin zapis spominov. Veliko stvari in dogodkov me je nekako spominjalo na njo. Umrla je eno leto preden sem se začela ukvarjati z igro, a občutek imam, da me je v nekem smislu spodbudila k temu.

Omenili ste, da vaša kreativnost prihaja od dedka. Se vam zdi, da ljudje podedujemo kreativnost ali se je naučimo?

Nihče v moji bližnji družini ni iz igralske stroke. Moj brat je zelo dober pisatelj in kreativnost je bila že od nekdaj prisotna, a nikoli tako izrazito in očitno. Ko sem izvedela, da je bil moj dedek pisatelj in da je igral, so moje življenjske odločitve končno dobile smisel. Vsekakor je zelo zanimivo razmišljati o negovanju in dedovanju neke veščine, kajne? Jaz vsekakor nisem bila vzgojena ali negovana v kreativnem okolju. Nadvse presenetljivo je, da je bilo to od nekdaj del mene.

Pripravila: Ana Abram

Fotografije: Profimedia

Preberite še: Uau! To je 25 najlepših oblek z rdečih preprog letošnjih oskarjev

Priporočamo tudi: Jennifer Lopez obožuje ta preprost modni kos!

Novo na Metroplay: Vloga sodobne ženske | Urška Draž in Sonja Šmuc