Saša Drobnič Škrjanec: Ustvarja uporabne, kakovostne in estetske izdelke, ki začarajo pod imenom Jagababa

10. 10. 2016

"Ustvarjanje je včasih zelo 'furjasto', včasih mirno in ležerno. Taki so potem tudi izdelki," je v pogovoru razkrila simpatična ustvarjalka Saša Drobnič Škrjanec, ki ustvarja pod imenom Jagababa.

Kako bi opisali svoje ustvarjanje in izdelke?

Ustvarjanje je včasih zelo 'furjasto', včasih mirno in ležerno. Taki so potem tudi izdelki. Predvsem veliko barv in z motivi, ki nas spomnijo, da je bil včasih naš vsakdan počasnejši in mirnejši.

Kje dobite navdih za motive, s katerimi potiskate izdelke?

Izvor zgodbe je vedno lokalen – vse tisto, kar mi med vsakdanjim bivanjem razburka domišljijo. Spomin na kmečko dvorišče s kokošmi ali pa babičina pikasta ruta, ribniki in potoki, polni rib. Z možem potem idejo preneseva na papir, včasih s pomočjo fotografij ali pa stare francoske enciklopedije. Grafično dodelani motivi pristanejo na situ za sitotisk. In lokalna zgodba tako dobi povsem globalno trendno ali brezčasno elegantno grafiko.

Domove počasi polnite z nepogrešljivimi pripomočki. Kako dopolnjujete kolekcije in se odločate za nove izdelke?

Pri tem ni recepta. Sukamo se po hiši, in kjer nam kaj zmanjka ali zeva luknja, jo Jagababa poskuša zapolniti z izdelkom, ki bo za nas in za stranke uporaben, kakovosten in lep ter bo seveda pripovedoval samosvojo zgodbo, navdihnjeno z našo tradicijo.

Ustvarjalno pot ste začeli z modnimi dodatki. Raje oblikujete modne dodatke ali hišni tekstil?

Ja, začetki so bili z modnimi dodatki. Še vedno so naši unikatni ročno tiskani šali in 'lunice' – torbe z zadrgo – prava uspešnica vsako sezono znova. Hišni tekstil pa mi je bil vedno izziv, saj veliko časa preživim v kuhinji in s svojo družino vedno sedemo za pogrnjeno mizo. Na trgu pa je preveč izdelkov kitajske izdelave in nekakovostnih materialov ter brez lokalne zgodbe. Tako so nastale naše prve ročno tiskane kuhinjske krpe in predpasniki. In vsak kos ima svojo zgodbo.

Vaša izobrazba ni povezana z oblikovanjem tekstila. Kje ste se naučili šivati?

Moj osnovni poklic je gostinka in kar nekaj let sem preživela v tem. Ustvarjalnost je bila pri tem nujna; ker mi je ta poklic prinesel tudi nekaj grenkega, pa sem se odločila, da si vzamem odmor, in šla v 'službo'. In takrat sem ugotovila, da je ustvarjalnost, ki ne more spati, v meni. Tako se je začela zgodba Jagababa. Šivanja in tiskanja sem se priučila prek različnih ljudi, ki sem jih srečevala.

Zakaj ime Jagababa?

Svojo blagovno znamko sem prvič poimenovala že leta 2003. Iskala sem nekaj našega, prepoznavnega, na prvi pogled malo navihanega in čarobnega. Jagababa je bila tisto pravo – ženski podobno pravljično bitje s čarobnimi močmi. Pred dvema letoma smo popolnoma prenovili tudi grafično podobo in oblikovali spletno trgovino. Če ste opazili, je novi logotip, ki so ga oblikovali v studiu Mrož, dobesedno sešit iz dveh narobe obrnjenih besed. To je tisti 'tvist', ki ga izražajo tudi naši izdelki.

Kaj vam je pri svojem delu najlepše?

Zagotovo delo v delavnici, ko sem sama s seboj in z materialom pod prsti. Tiskam, šivam in obenem sanjarim o vsem mogočem.

Vaša želja za bližnjo prihodnost?

Ostati in obstati v tem, kar rada delam.

Pripravila Manca Pogačar

Preberite še: Nina Štajner: "Objavljala sem svoja dela in bilo jih je vedno več."

Priporočamo tudi članek: Manca razkrila, kako je v resnici videti delo urednice revije Cosmopolitan

Novo na Metroplay: Vloga sodobne ženske | Urška Draž in Sonja Šmuc