Elle Slovenija

"Smo posebne in uspešne, a zakaj smo vedno brez denarja?" (piše in razmišlja Mojca Zemljak)

"Smo sposobne in uspešne ženske, ki obvladujejo življenje in svet, zakaj smo potem vedno brez denarja? Morda je čas, da pogledamo globlje od svoje denarnice in dlje od svoje bančne kartice," razmišlja Mojca Zemljak.

denar-odnos-do-denarja-zenske

To ni splošna zgodba o denarju. Ne bomo govorili o zaslužkih, dolgovih, pokojnini, o ničemer, zaradi česar bi se spet počutili krive, morda neuporabne, vsekakor pa pod pritiskom. Gre za samo vašo zgodbo o denarju. Za vse, kar v povezavi z denarjem čutite, mislite in počnete, podzavestno ali ne, in kar je najverjetneje razlog, da imate na svoji bančni kartici minus, ki se ga ne morete otresti. Rekli boste, da smo se zlagali, saj na tem mestu vsekakor čutite vsaj pritisk, a članek pišemo zaradi dobre novice, ki bi jo radi delili z vami.

Ta vaša zgodba o denarju lahko doživi preobrat! Ali pa jo začnete pisati povsem na novo?

In to ne glede na to, koliko denarja ste že zapravili, potrošili, izgubili, koliko 'špar planov' in aplikacij varčevanj ste že neuspešno preizkusili, kako popolna katastrofa ali vsaj zmešnjava je vaše finančno stanje. Vse to se lahko spremeni skupaj z vami oziroma samo skupaj z vami.

Ampak najprej boste morali pogledati resnici v oči.

Kje se je ta zgodba (zgodba o tem, kako se je v sposobno, izobraženo in zrelo žensko zasadilo globoko nelagodje ob besedi denar, ker se njen mesec običajno konča s petimi evri in še nekaj centov ostanka na bančni kartici, če že ne v minusu) sploh začela? Bodite iskreni do sebe in morda vam ne bo treba več bedeti dolgo v noč od skrbi, kje boste dobili denar za otrokovo šolo v naravi. No, kje se je začela zgodba o tako slabem odnosu do denarja, da še na kavo ne morete več brez slabe vesti?

»Naš odnos do denarja je odvisen od več dejavnikov, ki se med seboj pogosto prepletajo,«

pravi Katja Z. Istenič, psihologinja in avtorica knjige Skrita uganka denarja, ki smo ji zastavili nekaj vprašanj na to temo. »Nanj močno vpliva naša vzgoja. Kot otrok opazujemo svoje starše in njihova prepričanja o denarju ter njihov odnos do denarja ponotranjimo. Poleg vzgoje ima pomemben vpliv tudi širša okolica, kot so sorodniki, prijatelji, mediji in kultura. Naš odnos do denarja se oblikuje še prek lastnih finančnih izkušenj. Največji vpliv nanj pa imamo mi sami. Če morda ugotavlja mo, da naš odnos o denarja ni tak, kakršnega bi si želeli, to ne pomeni, da smo brez možnosti. Svoj odnos do denarja lahko spremenimo.«

Dolgoročno najbolj učinkovito ga lahko spremenimo s finančno terapijo.

Kaj finančna terapija sploh je? »Bistvo finančne terapije je oblikovati zdrav odnos do denarja,« razloži Katja Z. Istenič. »Po mojih izkušnjah v vlogi terapevtke ima lahko terapija za zdrav odnos do denarja zelo pozitiven učinek na finančno stanje klientov.

Klienti pred terapijo pogosto doživljajo močan strah in skrbi glede svojega finančnega stanja.

Počutijo se ujete v svoji situaciji. Včasih glede denarja doživljajo tudi jezo in izrazit občutek nepravičnosti. Med terapijo svoja čustva in prepričanja v povezavi z denarjem raziščejo. Oblikujejo odnos do denarja, ki jim v vsakodnevnem življenju koristi, ki jim omogoča, da raziskujejo možnosti, ki jih na finančnem področju imajo, in jim pomaga, da zaživijo polno ter v skladu s svojimi vrednotami.« Večini ljudi se, kot je že povedala psihologinja, prepričanja o denarju vsaj v podzavesti oblikujejo že v otroštvu. Če so se vaši starši ves čas borili z denarno krizo, bili ves čas v skrbeh, ali bodo 'prišli skozi mesec', če so doživljali finančno dramo zaradi brezposelnosti ali ločitve, morda celo neposredno povezovali ljubezen z denarjem (če me imaš rad, ne boš zapravil denarja za ta neumni avto), je velika možnost, da so te izkušnje iz otroštva zabeležene v vas in vplivajo na vaše finančne odločitve danes. Finančna terapija vas bo najprej popeljala nazaj, tja, kjer se je vse začelo, da se obelodanijo ključni trenutki preteklosti in družinski vzorci, ki so odgovorni za vaše sedanje odzive v povezavi z denarjem. Tako boste morda med seanso opisovali katastrofalno izgubo, ki jo je doživela vaša družina, ko ste bili stari 14 let in je vašo hišo zajel požar, in zaradi katere ste se za vedno nehali počutiti varno, če govorimo o lastnini, premoženju, denarju. V trenutku vam je bilo odvzeto vse, kar ste imeli, in začelo se je prehodno životarjenje. Čeprav je pristop finančnega terapevta odvisen od stranke, je – preden se v človeka 'naloži' nova miselnost – nujno predelati čustva, prepričanja in vrednote, ki so ga pri finančnih odločitvah vodile do zdaj. Največ moči je v tem spoznanju in priznanju, da je bilo človekovo dosedanje finančno stanje soodvisno od njegovega dosedanjega čustvenega stanja.

Vsa neposredna in posredna negativna sporočila o denarju, ki smo jih slišali med odraščanjem, izkušnje, ki smo jih doživeli, interakcije, ki smo jim bili na to temo priča v svoji družini, so zelo pomembni dejavniki, ki lahko sprožijo naše splošno zavračajoče, negativne odzive na denar.

»Zelo verjetno smo prepričani, da je denar nekaj slabega, da nas lahko pokvari ali da si ga ni prav želeti,« doda Katja. Tako imamo lahko vse življenje težave z njim, čeprav smo sposobni, izobraženi in imamo dobro službo. Denar nam polzi iz rok, nam pa se zdi, da sploh ne zapravljamo.

»Najpogosteje se v takšnem primeru problem skriva v tem, da se denarju nikoli zares ne posvetimo in se nam zdi naše upravljanje z njim povsem samoumevno,« še pove Katja.

»Večina Slovencev se o njem nikoli ni aktivno izobraževala, a smo kljub temu pogosto prepričani, da je upravljanje denarja nekaj, kar zna vsak. Ker svojega vedenja v zvezi z denarjem ne vzamemo pod drobnogled, glede denarja delujemo na avtopilotu.

Podzavestno ponavljamo vzorce vedenj in prepričanj svojih staršev in ljudi okoli nas. Prvi korak k boljšemu odnosu do denarja je torej, da svoj odnos raziščemo ter se o denarju začnemo pogovarjati in izobraževati.«

Natančen finančni načrt, ki ste ga naredili skupaj s strokovnjakom za finance, ko vam je po dolgih letih tavanja v temi (niste poznali številke svojih mesečnih stroškov) in brcanja v temo (odločili ste se za nakup avta, ne da bi poznali svoje številke) presedlo lastno vedenje, ignoranca in posledična nevednost, ne bo dovolj, da popravite stanje.

Če ob tem torej ne boste dojeli in razumeli, da je v tej igri še kaj globljega. Katja razloži: »Če misel o denarju ves čas odrivamo na stran in niti ne vemo, kolikšni so pravzaprav naši mesečni stroški, naš odnos do denarja ni zdrav. Ker o denarju ne razmišljamo, z njim ne znamo dobro upravljati, zato na finančnem področju zelo težko dosežemo želene spremembe. Naš namen seveda ni, da bi denar postal naša temeljna vrednota. Povsem naravno in prav je, da so nam vrednote, kot so odnosi in zdravje, bistveno pomembnejše kot denar. Kljub temu pa težko zanikamo vpliv, ki ga denar ima na naše vsakodnevno življenje, zato je pomembno, da se znamo posvetiti tudi temu.«

"Denar ima vpliv na naše splošno dobro počutje in konec koncev tudi na naše duševno in telesno zdravje."

Vsak stres vpliva na zdravje, tako tudi finančni. Če smo ves čas v skrbeh glede financ, ne spimo dobro, bolijo nas glava, želodec ... Hud ali dolgotrajen finančni stres pa je povezan celo s povečanim tveganjem za srčna obolenja ter po drugi strani z depresijo, občutki brezupa ter vedenjem, kot sta popivanje in prenajedanje. Prav zato je toliko bolj pomembno, da se zavestno osredotočimo na težave, ki jih želimo rešiti, vložiti moramo vso svojo voljo in energijo ta hip, da bomo odrešeni na dolgi rok. Predvsem pa se moramo zavedati tudi, da je denar tisti, ki nam omogoča, da si lahko med drugim privoščimo vse, kar nas osrečuje, pomirja in zdravi, pa naj bo to učenje instrumenta, ure joge v zraku, odhod nekam na lepše ali organska zelenjava. Če bomo imeli zdrav odnos do denarja, bomo imeli denar in z njim tudi možnost imeti tisto, kar lahko pripomore k našemu boljšemu počutju in zdravju.

Ne bomo pa imeli skrbi, in tudi to bo prispevalo k našemu počutju in zdravju!

Dotakniti se moramo še teme, ki zadeva prav nas, ženske.

Na splošno naj bi se ženske namreč počutile manj samozavestno na področju denarja in smo manj prepričane o lastnih sposobnostih upravljanja denarja kot moški, ne glede na to, kako usposobljene in sposobne v resnici smo. Ko se ozrem naokrog, ne najdem nobene, ki bi bila zadovoljna s svojim finančnim stanjem, vse ves čas nekaj stokajo in tarnajo. Prijateljica si bo ne glede na to, koliko ima še na računu (saj obstajajo kreditne kartice), obvezno kupila čevlje, ko bo pod stresom ali žalostna. Ja, šolski primer, ni edina! Za ta primer mi je jasno, da ni primer zdravega odnosa do denarja, nekaterih parov čevljev namreč sploh ne prepozna.

Na drugi strani je kolegica, ki je vsa v krču, da ne bi preveč zapravila in prekršila svojega do centa natančnega načrta varčevanja (zapiše si tudi znesek, ki ga zapravi za kavo z mano), pa čeprav ima redno službo in dobro zasluži. Mene kot taka dela živčno (ampak to je verjetno povezano z mojim ignorantskim odnosom do denarja), in ker nisem prepričana, ali je to zdravo ali ne, sem za mnenje vprašala Katjo, ki je odgovorila: »Tak odnos do denarja je lahko zdrav, dokler je ne omejuje. Morda ji zapisovanje vseh stroškov omogoča boljše upravljanje denarja in ji daje občutek varnosti. Če zna v stvareh in izkušnjah, ki jih denar omogoča, tudi uživati in se jim prepustiti, je tak odnos do denarja lahko povsem zdrav.«

Kakorkoli že, medtem ko ženske še naprej napredujemo na vseh področjih in v vseh poklicih, bi se po logični poti vzporedno morale razvijati naše osebne finančne sposobnosti.

Toda ne samo notranji razlogi, na naš odnos do denarja imajo prav tako vpliv zunanji, družbeni dejavniki. Tudi zgodovina je v nas zakoreninila psihološke blokade, medtem ko smo se borile za svojo enakost. Sprememba se mora sčasoma torej zgoditi še globlje v nas, v naših genih. Ženske smo odlične odvetnice, zdravnice, podjetnice, a nekako še vedno ne verjamemo, da smo vredne toliko kot moški v teh istih vlogah. Če ne bomo premagale lastnih predsodkov do svojega spola, ne bomo premagale ogromne pošasti, to je občutka manjvrednosti, ki nam odžira blaginjo ... Dokler ne bomo verjele, da smo denarja vredne, bo ta od nas še naprej odtekal.

Prva težava, ki nam, ženskam, stoji na poti k dobremu odnosu do denarja, je zanikanje – to, da si vsega tega ne priznamo oziroma o tem sploh ne premišljujemo (dovolj).

Koliko denarja dejansko zaslužimo, na koncu meseca ne pomeni velike razlike, saj bomo na nezavedni ravni sprejele toliko napačnih finančnih odločitev, da bomo v vsakem primeru ostale brez denarja – ki si ga glede na naše vrednotenje samih sebe tako ali tako ne zaslužimo. Drugo problematično čustvo, ki nas ovira na poti do uspeha, je sram. Ker smo ves čas na tesnem z denarjem, čeprav dovolj zaslužimo, se počutimo nesposobne in neodgovorne, ob čemer občutimo sram. In ta ponovno vodi k zanikanju. Tretje čustvo je krivda – počutimo se krive, ker ne znamo prav ravnati s svojim denarjem, sploh če je od njega odvisna tudi naša družina, in – kakopak se to ponovno zaključi z zanikanjem.

Da po tej poti, polni ovir, pridemo do točke, ko sprejmemo pomoč, je torej velik korak.

Včasih ga ne naredimo, dokler ni kriza tako velika, da nam drugega ne preostane. Pa še takrat jo bomo morda iskali na napačnem mestu in na napačen način – denar si bomo izposodili, namesto da bi odpravili vzrok, ki nas je pripeljal do takšne situacije. Saj veste, če bolnemu dajemo protibolečinska zdravila, to nikakor ne pomeni, da ga zdravimo, ni tako? Če pomoč bomo poiskale, pa to ne bo na bolje spremenilo samo našega odnosa do denarja in posledično našega finančnega stanja, temveč se bomo v pozitivni smeri preoblikovale tudi kot ženska v celoti. S tem se bo namreč spremenilo naše razumevanje in dojemanje samih sebe. Pridobile bomo novo samozavest in postale na splošno bolj drzne tudi na drugih področjih. Pisati bomo začele novo zgodbo. V njej si sanjskih žametnih sandal ne bomo kupile, da bi premagale stres – s pomočjo zavedanja, kaj počnemo in zakaj to počnemo, si jih bomo kupile, ker si jih bomo lahko privoščile in bomo z njimi proslavile več kot pozitivno stanje na svojih bančnih računih.

Mojca Zemljak

Preberite še: 6 slovenskih modnih viškov minulega meseca (izbor modne urednice)

Priporočamo tudi: Timotej Bistan: Mladi vizionar, ki je talent podedoval po babici

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri