"Smo veliko več kot le telo!" (piše dr. Lucija Čevnik)

"Zdi se, da je telesni izgled postal najpomembnejša okupacija mladih žensk, vse bolj pa so z njim obremenjeni tudi (mladi) moški."

Lepota

Lea: "Kakšna se vam zdim?"
Svetovalka: "Kakšna? Kaj misliš s tem?"
Lea: "No, pač, glede izgleda? Se vam zdim debela?"
Svetovalka: "Zdiš se mi čisto simpatično mlado deke. To je vse, kar vidim, ko te gledam."
Lea: "Sošolka mi je včeraj rekla, da sem debela! Nočem v šolo, dokler ne shujšam!"

Zdi se, da je telesni izgled postal najpomembnejša okupacija mladih žensk, vse bolj pa so z njim obremenjeni tudi (mladi) moški

Svoja telesa neprestano primerjajo z vitkimi podobami medijsko izpostavljenih osebnosti in modelov, ki simbolizirajo nerealne lepotne ideale, v resnici dosegljive le peščici posameznikov.

Mladi te idealizirane podobe dojemajo zelo nekritično. Razumejo jih kot "normativ" in nanje gledajo kot na "povprečno" telo. Premalo se zavedajo, da se za njimi skriva ogromno stilske pre- in postprodukcije, računalniške obdelave, targetiranega marketinga. Prav zaradi tega so tako zelo razočarani nad svojim lastnim videzom.

Dekleta ure in ure presedijo pred ogledali in tarnajo nad lastnim odsevom, medtem pa mladostniška brezskrbnost radoživega veselja zaman čaka, da jo doživijo! Vsekakor je hvalevredno, če mladi skrbijo za svoje telo in zdrav življenjski slog, kar vzbuja skrb, je nesorazmerna količina časa, energije ter psihične obremenjenosti, ki jo terja takšen 'popoln' telesni videz.

Vsako najmanjšo kritiko na račun telesnega izgleda najstnice danes razumejo kot osebni napad najhujše oblike

Če smo žaljivke še pred nedavnim kovali na živalskih asociativnostih, se mladi danes žalijo predvsem na račun telesnega videza.

Leina prizadetost nad sošolkinim komentarjem kaže, kako šibka je v resnici njena telesna samopodoba. Sebe vidi in ocenjuje skozi oči drugih. Njena samopodoba je v celoti odvisna od mnenja okolice.

Opazke, "res si debela", Lea ne sprejme kot nepomembno sošolkino mnenje, ampak komentar prevede v osebni napad, ki se zaključi v stilu: "debelo telo – ničvredna Lea".

Kako potolažiti prizadeto najstnico?

Starši smo ob takšnih situacijah čustveno prizadeti vsaj toliko kot naši otroci.

Sočustvovanje, ki ga čutimo do otroka, nas največkrat navda z jezo in napadalnostjo do smrkavca/smrklje, ki je užalil našega potomca. Prizadetemu otroku poskušamo vliti pogum na način, da neusmiljeno kritiziramo žaljivega sošolca/sošolko,medtem ko svojemu pojemo hvalospeve, za katere, tako starši kot prizadet otrok v resnici vedo, da niso realni.

"Lea, ne zmeni se za neumno kokoš, kaj ti bo ona govorila, saj veš, da si najlepše dekle na svetu," pravi mama. Starši se s takšnimi komentarji izogibajo soočanju z dejanskim problemom otrokove šibke samopodobe. V njem vzbujajo občutek nerazumljene žrtve, ki je, z vidika roditeljev, okolica ne sprejema tako, "kot si to njihov potomec zasluži".

Vendar svet v katerem živimo ni vedno pravljica in otrok mora biti na to pripravljen.

Ni starševsko poslanstvo, da ga poskušamo na vsak način zaščititi pred krutim svetom, temveč v tem, da ga primerno oborožimo za samostojno soočanje s kritičnimi situacijami.

Nekateri starši bi na Leino izkušnjo odreagirali s popravljanjem nastale situacije ...

V takšni skupini se najpogosteje znajdejo mame, ki tudi same trpijo za negativno telesno samopodobo. Te bi kritiko razumele enako dobesedno kot hči in bi ji na vsak način skušale pomagati shujšati. Mati bi ji plačala osebnega trenerja, jo vodila v fitnes, v razne lepotne salone.

Vendar s tem hčerki ne bi pomaga kaj dosti do boljše samopodobe, nasprotno, uči jo, kako pomembno je mnenje drugih. Starši otroku tako sporočajo, da je njegova vrednost odvisna predvsem od tega, kaj si o njem mislijo drugi. Nehote ga navajajo, da svoje potrebe, načela in nenazadnje tudi telo, prilagaja, ne lastnim, temveč interesom drugih.

In kakšna je reakcija, ki bi Leo opogumila, da je edinstvena – ena, edina in najboljša Lea?

Pomembno je, da se oddaljimo od situacije, ki nas sili v primerjavo. Debel - v primerjavi s kom? Vsak je takšen, kot pač je. Nenazadnje pa ima tudi vsak pravico imeti svoje mnenje, kar pa nima nič opraviti z našo (samo)vrednostjo.

Otroka moramo naučiti zavedanja, da tudi, če nekomu ni všeč del njegovega telesa, to ne pomeni, da je karkoli narobe z njim. Smo veliko več kot le telo!

Svetovalka: "Res toliko ceniš sošolko in njeno mnenje, da si pripravljena žrtvovati energijo, čas in trud da bi ustrezala njenim kriterijem 'lepote'?"
Lea: "Ne, na živce mi gre."
Svetovalka: "Prav. Če ne maraš nje, pa imej raje sebe!"

Napisala dr. Lucija Čevnik, predavateljica in svetovalka s področja (telesne) samopodobe in čutne vzgoje
Za splet priredila Ajda Hovnik Plešej

Za proaktivne pogovore in svetovanje o telesni samopodobi ter čutni vzgoji se obrnite na Lucijin e-naslov veckottelo@gmail.com ali jo kontaktirajte preko njenega Facebook profila.

Preberite še: "Ni nadzor tisti, ki nas povezuje, ampak je to ljubezen." (iskrena zgodba Maje in njene mame)

Priporočamo tudi: Valentinovo: Najboljše ideje za zmenek (po mnenju bralk)

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri