Izločevalne diete na dolgi rok

... da bi izgubile odvečno težo, so pripravljene z jedilnika odstraniti celotne skupine živil. Kakšni pa so končni učinki, neodvisni od rezultata na tehtnici?

Če si želel pred 20 leti izgubiti odvečno težo, je bilo na voljo kar nekaj modnih, hipnih diet. Izbirali smo med dieto Beverly Hillsa, ki je bila bogata z ogljikovimi hidrati in revna s proteini, pa dieto z grenivko, ki je vključevala veliko maščob in zelo malo ogljikovih hidratov, za konec pa ne pozabimo še na dieto s sedemdnevnim zeljnim jedilnikom. Kljub različnim pristopom so vse tri diete delovale na načelu nizkega vnosa kalorij. Danes se je trend spremenil. Ta, namesto da bi jedilnike kalorično omejil, konfekcijske številke manjša tako, da z jedilnika odvzame celotne skupine živil.

Moja prijateljica Vesna se je pred novim letom odločila za eno od takšnih diet, saj je želela leto 2014 pričakati v popolni izdaji. Namesto pod težkimi plašči si je veličasten ognjemet ogledala v kopalkah. Potovanje v luksuzen hotel na Maldivih je bil zadosten razlog, da se je odrekla svoji najljubši hrani – mlečnim izdelkom, zlasti sirom in smetani. Navdušena nad knjigo Skinny Bitch je Vesna pred božičem jedla le hrano rastlinskega izvora in dosegla izjemne rezultate. »Večina mojega celulita je izginila, koža na predelu stegen in zadnjice ni več mlahava,« se mi je pohvalila. »Odvečni kilogrami so bili od nekdaj moji sovražniki, a tritedenska izločevalna dieta mi je priskrbela dovolj samozavesti, da sem brez težav oblekla kratke hlače in kopalke,« je še povedala.

Malce pred njo se je 27-letna arhitektka Jasna odločila, da, navdihnjena z enim od slovenskih kuharskih blogov, postane veganka. »Že pred tem nisem jedla veliko mesa, nadomeščala sem ga z mlečnimi izdelki, ki pa so se izkazali, glede na to, kar sem prebrala, za ne preveč zdrave,« razloži. »Želela sem ugotoviti, ali lahko preživim brez svojih priljubljenih sirov, mleka in jogurtov. Začela sem novembra lani in še vedno vztrajam.«

Ne glede na to, ali je razlog hujšanje ali sprememba življenjskega stila, vedno več žensk iz svojega hladilnika odstranjuje celotne skupine živil. V zadnjih nekaj letih se je v svetovnih spletnih iskalnikih iskanje brezglutenskih živil več kot podvojilo. Izločevalne diete, ki so bile nekoč rezervirane za ljudi, ki so trpeli za alergijami na določena živila, so postale danes pravi trend. Na vprašanje, zakaj, je odgovoril avstralski strokovnjak Daniel Munday, ki skrbi za diete in vadbo avstralskih žensk, ki želijo čim prej v kopalke.

»Ženske so tradicionalne nizkokalorične diete spravljale v obup, zato sem jim alternativno predstavil diete brez sladkorja, glutena ali mlečnih izdelkov. Nekatere so okoli pasu izgubile deset centimetrov, v samo štirih tednih. In to je le ena od dobrih strani izločevalnih diet.« Veliko strokovnjakov s področja zdrave prehrane se bo strinjalo z izjavo, da so moka in izdelki iz nje največji strup, ki ga vnašamo v telo. Čeprav ne trpite za celiakijo, se lahko izkaže, da moko slabše prebavljate. »Ljudje so mi pripovedovali, da so učinke brezglutenske diete začutili že po enem tednu, počutili so se bolje, bolje so spali, imeli so več energije in bolj čisto kožo,« še razloži Munday.

Medtem ko privrženci izločevalnih diet v svojem prehranjevalnem režimu vidijo le pozitivne učinke, pa se nekateri nutricionisti in znanstveniki s področja dietologije s tem ne strinjajo. Brezglutenske, brezmlečne in brezsladkorne diete imajo zelo podoben učinek kot nekoč priljubljena Atkinsonova dieta – več kot 90 odstotkov ljudi po zaključku diete znova pridobi ali celo preseže prvotno težo. (Vesna, ki je na svoj jedilnik ponovno vključila mlečne izdelke, je res znova pridobila tudi izgubljene kilograme).

Izločevalni pristop lahko pripelje celo do prehranjevalnih motenj. Če v telo na primer ne vnesete dovolj železa na dan, se to na vašem telesu in organizmu ne bo poznalo čez noč; če se mu odrekate več mesecev, pa bo ta pomanjkljivost slej ko prej pokazala posledice. Večina se strinja, da se za izločevalne diete najpogosteje odločajo ženske v poznih dvajsetih in zgodnjih tridesetih letih, še zlasti če so s svojim življenjem nezadovoljne (ko ne dosežejo želenega v karieri ali partnerskem odnosu, želijo spremembo). Po drugi strani se ženske z izločevalnimi dietami identificirajo (Jem samo hrano, ki ne vsebuje sladkorja.) in druga drugo podpirajo.

Dandanes bo večina raje podprla  nekoga, ki bo rekel, da je na brezglutenski ali brezmlečni dieti, kot nekoga, ki se bo odrekel sladicam, ker se želi prehranjevaati bolj zdravo. Čeprav so izločevalne diete zelo priljubljene v številnih družbenih krogih, se določene stroke, zlasti medicina, z njimi ne strinjajo. Izločiti celotno skupino živil, da bi dosegli želeno težo ali sledili novemu trendu v prehranjevanju, ni le nezdravo – tako boste izgubili tudi določene nujno potrebne vitamine in minerale –, ampak celo nevarno za vaše telesno in mentalno zdravje. Izločevalne diete primerjajo s kreditnimi karticami: na kratki rok lahko pripomorejo k boljšemu počutju, a za kakšno ceno?!

Cena, ki jo plačate, je lahko celo zelo visoka. Poudarjajo, da je veliko pacientov, ki se zdravi za anoreksijo, začelo spreminjati svoje prehranjevalne navade prav z izločevalnimi dietami. Vedno bolj razmišljajo tudi o tem, da je anoreksija genetsko pogojena bolezen. Medtem ko se veliko ljudi po dietah spravi k sebi, jih nekaj ostane 'okuženih'. Kar se torej na prvi pogled zdi nedolžna odločitev, vam lahko potencialno ogrozi zdravje.

Z le 50 odstotki možnosti za ozdravitev anoreksija ta trenutek velja za najbolj resno duševno bolezen.

In vendar ni vse tako črno, tako meni tudi stroka. Verjame, da si izločevalne diete zaslužijo prostor na jedilniku, a le pod strogim zdravniškim nadzorom in le za tiste, ki kažejo preobčutljivost za določena živila – in ne kot rešitev za hitro izgubo kilogramov in zmanjšanje konfekcijske številke. Pomembni pa so tudi obdobni zdravniški pregledi.

Učiteljica pilatesa Urška je na primer več let trpela za astmo, ki je ovirala njeno delo. Z jedilnika je pod nadzorom alergologinje odstranila mlečne izdelke, moko in gluten. Redno je hodila na krvna testiranja, ki so spremljala njene imunske celice. Čez nekaj mesecev so simptomi, zaradi katerih je začela dieto, izginili in učenje pilatesa je lahko nadaljevala brez kratke sape.

Svojo najljubšo hrano je nadomestila z inteligentnimi nadomestnimi živili: testenine iz moke je na primer zamenjala s testeninami iz bučk, korenja in riževe moke. Izločevalne diete dobro služijo tudi kot motivacijske diete na začetku. Če nekomu ni dovolj spodbudno, da bi jedel bolj zdravo, potem je izločevalna dieta dober začetek (znova ponavljamo: pod nadzorom dietologa, zdravnika), da spremeni prehranjevalne navade. Traja lahko le štiri tedne, daljše obdobje se šteje za nezdravo. S tem se strinja tudi Daniel Munday, zagovornik izločevalnih diet.

»Potem ko stranke zaključijo štiritedenski režim, jih usmerim k načrtu vzdrževanja, ki ne temelji le na izločevanju. Ne želim, da se stranke počutijo dobro samo en mesec, potem pa se vrnejo k starim navadam.« Nekateri drugi pa menijo, da se je trendu izločevalnih diet dobro ogniti v velikem krogu. Namesto njih predlagajo nizkokalorične diete, bogate s polnovrednimi živili.

Spremembe naj bi se poznale že po štirih tednih režima (enako kot pri izločevalnih dietah). Po njihovem prepričanju diete, ki prepovedujejo vnos sladkorja, glutena ali mlečnih izdelkov, dolgoročno vodijo le k še slabšemu odnosu s hrano. Saj si ne želite v restavraciji izgubljati živcev s tem, kaj boste naročili? Življenje je dovolj stresno že brez tega.

Prevedla in priredila: Petra Windschnurer