Elle Slovenija

Je meditacija res odgovor na vse?

Seznam koristi meditacije še naprej raste ... Pa je res tako dobra za vse nas?

Meditacija

V vsakdanjem življenju je naše duševno stanje povezano z mnogoterimi odzivi na zunanje dražljaje, kot so zvonjenje telefona, nova elektronska pošta, novice na televiziji, na internetu ...

Tako se nikoli povsem ne posvetimo nikomur in ničemur: med delom na primer mislimo na družinske obveznosti, med druženjem s prijatelji na službene. Naša pozornost ni nikoli tam, kjer bi morala biti, kar v naša življenja prinaša stres in škodi tako našemu duševnemu kot telesnemu zdravju.

Meditacija naj bi bila najboljši način, kako umiriti naš um, mu odvzeti beganje z ene misli na drugo ter ga osredotočiti na dani trenutek. Da smo v celoti prisotni v njem ter lahko v takem stanju najdemo svoj notranji mir, dobro počutje ter, gledano dolgoročno, zdravje. Študije kažejo, da se z meditacijo izboljša kakovost posameznikovega življenja, saj je ta manj dovzeten za doživljanje stresa, da preprečuje celo anksioznost in depresijo ter druge duševne motnje. Pa jo lahko res prav vsakdo vzame za svojo?

Že v preteklih stoletjih so ljudje vedeli, da je meditacija trening uma oziroma njegova umiritev in da ima številne koristi. Najstarejši indijski zapisi o njej so stari kar pet tisoč let; po drugi strani pa je bila še pred manj kot pol stoletja beseda meditacija, kot jo razumemo danes, večinoma neznana vsem, ki hindujskih in budističnih verskih tradicij niso poznali.

Številni sodobni mojstri meditacije so starodavne meditativne metode prilagodili današnjemu času ali pa razvili povsem svoje tehnike. Severnoameriški raziskovalec Jon Kabat Zinn, molekularni biolog, zdravnik in profesor na medicinski fakulteti v Massachusettsu, ustanovitelj klinike za zmanjševanje stresa in zenovskega centra v Cambridgeu v Massachusettsu ter avtor knjig s področja meditacije, trdi, da je meditacija najpreprostejši, najboljši in najučinkovitejši način, kako doseči duševno ravnovesje.

Znanstvene raziskave, opravljene z metodo elektro encefalogram (podobno tisti, pri kateri z elektrodami ugotavljajo, kaj se dogaja v našem telesu med spanjem), so k temu mnenju dodale dokaz, da meditacija pripomore tudi k izboljšanju delovanja telesnih funkcij. Najnovejše študije pa se nanašajo še na to, da meditacija pomaga ohranjati nevrone dejavne oziroma da so tisti, ki so meditirali več let, ohranili več sivih možganskih celic kot tisti, ki niso.

Med meditacijo se običajno sedi povsem pri miru, in sicer v popolni tišini oziroma stran od motečih zunanjih dejavnikov. Toda takšno pasivno usmerjanje pozornosti ne ustreza vsem. Umiritev uma sama po sebi je vsekakor dobra, a če se v ta namen na primer povsem odrežemo od sveta, da bi našli svoj čas, tišino in samoto, to za nas ni nujno ugodno oziroma lahko doprinese celo dodatno stisko; sploh če smo bili do tedaj hiperaktivni in družabni.

Res je, da imajo lahko nekateri ljudje, tisti predvsem zelo aktivni in dinamični po značaju, ob tem, ob takšni spremembi oziroma šoku, občutke tesnobe, zato je zanje zagotovo bolje, da se (vsaj za začetek) usmerijo k oblikam meditativnih praks v gibanju, ki jih poznamo poleg osnovne pasivne meditacije, na primer tai či čuan in joga. Nasilna mobilizacija naše pozornosti nikakor ne more biti združljiva s psihološko koristjo – karkoli delamo na silo in pod prisilo ter ob tem nismo sproščeni, nas ne bo pripeljalo do blagodejnih učinkov.

Nasprotno, lahko ima celo negativne učinke, sploh če gre za že tako čustveno neuravnovešenega človeka. Odvisnost od alkohola, napadi anksioznosti, depresija, samomorilne misli ... se lahko v nekaterih primerih tudi okrepijo, saj počnemo nekaj, kar nam ne ustreza, nas duši, stisne v kot. In ko posledično ne občutimo izboljšav, se še bolj zapletamo v začarani krog negativnih čustev. Meditaciji pa se je dobro izogniti tudi takrat, ko smo zelo ranljivi, na primer ko občutimo težko duševno bolečino ob smrti bližnjega ali ob hudi bolezni ...

Vsakdo mora torej poiskati sebi najbolj primerno sprostitev in umiritev uma, ne glede na to, kaj na splošno meni svet okoli nas. Za nekoga bo najboljša 'meditacija' morda že sam pobeg v naravo ali udobno sedenje v naslanjaču ob sproščujoči glasbi, za drugega bo sprejemljiva le vodena meditacija na zgoščenki, za tretjega meditacija daleč od oči, za četrtega meditacija v skupini ... Vsekakor je vredno poskusiti in preizkusiti.

O izkušnjah

»Drugi dan desetdnevne meditacije v meditacijskem centru Vipassana nisem vedel, ali naj se jokam ali smejim. Deset ur na dan meditirati v lotosovem položaju je bilo zame šok, tako fizično kot umsko.

V času, ko sem bil stran od interneta in so bili pogovor, očesni stiki, branje in pisanje prepovedani, so mi dogodki preteklosti in tudi misel na prihodnost povzročali še večji nemir. Soočal sem se z neprijetnimi trenutki in z nikomer jih nisem mogel deliti. Pogovarjal sem se sam s sabo, in to se je izkazalo za dobro stvar.

Šele osmi dan pa mi je prvič uspelo, da v eni uri meditacije nisem mislil na nič. Učinki? V desetih dneh sem s pomočjo meditacije dojel in ozavestil, da preveč razmišljam in si zato zapletam življenje, da preteklosti ne morem spremeniti in se moram z njo pomiriti, in da sem tak, kot sem, čisto v redu. To zavedanje je največja korist, ki mi jo je prinesla izkušnja z meditiranjem, saj šele zdaj lahko spremenim, kar me v življenju ovira in navdaja z nemirom.« Val, 38 let

S forumov ...

»Jaz sem dalj časa meditirala. Učila sem se iz knjig, najprej ogromno prebereš, potem pa se spraviš k stvari. Meditacija je dolgotrajen proces učenja, ker se ne moreš prisiliti, da meditiraš, ampak moraš doseči takšno notranje stanje, da lahko prideš do meditacije. Potrebni so tišina, mir, največ pa potrpežljivost in vztrajnost.«

»Meditacij je veliko, imaš take, pri katerih pač 'prazniš glavo', pri drugih se povežeš s svojim vodnikom, pri nekaterih transformiraš svetlobo ... Vsekakor te meditacija izpopolni, daje ti nepopisen občutek pripadnosti, preprosto se čutiš popolnega.«

»Pri meditaciji je najtežje začeti, saj ko 'prazniš glavo', je na začetku zelo težko vztrajati. Predvsem zato, ker se učinek ali povečanje energije ne čuti takoj in tako intenzivno. Priporočam začetek s skupinsko meditacijo, kjer so tega bolj vešči. Pomagali bodo z zgledom, kakšnim nasvetom, predvsem pa bo skupina pripomogla k intenzivnejšemu čutenju pretoka energije. Seveda je kakšen CD dobrodošel začetek. Meni efekt vsakodnevne meditacije res pomaga zmanjšati napetosti v sebi in posledično z drugimi. Skratka, bolje se počutim.«

»Lani sem začela meditirati in večino leta sem bila kar precej aktivna in se mi je začelo hitro poznati. Bila sem veliko bolj vesela, počutila sem se svobodno, divjo (kar je po mojem mnenju naša osnova), lažje sem se soočala s problemi ...«

Knjige o meditaciji so lahko vaš prvi korak k notranjemu miru:

  • Jon Kabat-Zinn: Kamorkoli greš, si že tam, Z meditacijo iz spanca avtomatizma v vsakdanjem življenju
  • Luis S. R. Vas: Meditacija – Meditativne tehnike, ki so jih razvili mojstri meditacije
  • David Fontana: Zen meditacija, Stopite skozi vrata brez vrat

Pripravila: Nina Pretnar

Preberite še: Življenjsko in poučno: Sijajni nasveti 60-letnic 40-letnicam

Priporočamo tudi: Lastnosti, ki žensko polepšajo

Značke: joga, meditacija, zen

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri