Je mleko zdravo?

Vedno več opozoril je slišati o tem, da je mleko, katerega belina nas spomni na popolno čistost, koktajl hormonov, antibiotikov, pesticidov, herbicidov, holesterola, alergenih živalskih beljakovin, laktoze, virusov in bakterij.

Je mleko zdravo?

Uživanje mleka naj bi znatno prispevalo k nastanku in razvoju mnogih resnih stanj in bolezni, kot so zasluzenost, zaprtje, anemija, diabetes, srčna obolenja, ateroskleroza, artritis, ledvični kamni, chronova bolezen, multipla skleroza, depresija, razdražljivost, alergije, levkemija in mnoge druge vrste raka. ...  Mnenja o vplivu mleka na zdravje so si zelo nasprotujoča.

Pasterizacija

Namen pasterizacije je uničenje bakterij, ki prenašajo bolezni, in preprečitev kisanja mleka. Pri tem pa se uničijo tudi koristni encimi, vitamini C, B12 in B6, del joda in mnoge koristne bakterije. Postopek naj bi tudi večino kalcija, ki je prisoten v surovem mleku, spremenil v netopno in za človeka neuporabno obliko.

Komu je namenjeno mleko?

Kravje mleko omogoča teličku, da v dveh do treh letih zraste v odraslo žival in pridobi nekaj 100 kilogramov teže, zato je koncentrat hormonov in beljakovin. Človeški ‘mladiček’, torej dojenček, raste veliko počasneje (25 let), v tem času pa pridobi od 50 do 90 kilogramov telesne teže in razvije sorazmerno večje in bolj razvejane možgane. Odrasel človek ne raste, zato ne potrebuje rastnih hormonov. Že ta preprosta logika, pravijo nekateri zdravniki in nutricionisti, dovolj jasno pove, da kravje mleko morda ni najbolj primerna hrana za ljudi. Številne raziskave kažejo, da ima lahko pretirano vnašanje hormonov in beljakovin, ki so namenjeni izredno hitri rasti telička, na zdravje človeka zelo škodljiv vpliv.

Razlika med človeškim in kravjim mlekom

Človeško mleko ima drugačno sestavo kot kravje. Vsebuje več lecitina, ki je pomemben za rast možganov (raziskave so pokazale, da je inteligenčni kvocient dojenih otrok višji kot inteligenčni kvocient otrok, ki so bili hranjeni s kravjim mlekom), ter polovico manj beljako­vin v lahko prebavljivi obliki in polovico manj kalcija v organski obliki. V kravjem mleku ni vlaknin, kar lahko povzroča zaprtje, je zelo malo železa, kar verjetno povzroča anemičnost, premalo niacina, linolske kisline, vitamina C, fosforja in taurina. Odrasel organizem pa ne proizvaja dveh pomembnih encimov za presnovo mleka – rinila za presnovo kazeina in laktaze za presnovo laktoze, mlečnega sladkorja –, zato mleko zanj ni ravno lahko prebavljivo.

Mleko in rak

Mleko vsebuje IGF-1, inzulinu podoben rastni faktor, ki je v enaki obliki kot v kravah prisoten v človeškem organizmu. Namen IGF-1 je, da spodbuja rast in množenje celic. Nekatere raziskave kažejo, da povečan vnos IGF-1 v telo vpliva na pospešeno množenje rakavih celic. Rak v telesu raste zelo počasi, tudi več let, preden se spremeni v resno bolezen. (Nekateri zatrjujejo celo, da so rakave celice prisotne v telesu vsake odrasle osebe, a v majhnih količinah, ki ne ogrožajo zdravja in se ne razmnožujejo.) Veliko znanstvenikov je odkrilo povezavo med IGF-1 in mnogimi vrstami raka (na trebušni slinavki, osrednjem živčnem sistemu, limfnih žlezah, kosteh, ledvicah, dojkah, prostati . . ).

Mleko in diabetes

Mleko naj bi bilo največji povzročitelj alergij pri otrocih in odraslih, še posebej alergena naj bi bila mlečna beljakovina kazein in mlečni sladkor laktaza. Povzročalo naj bi črevesne krče, kolitis, prehlade, vnetje sinusov, dihalne bolezni, povezane z astmo, vneto grlo. Raziskave so pokazale, da lahko prezgodnje izpostavljanje otrok mleku povzroči tudi nastanek diabetesa. Betakazein, ki je v mleku prisoten, lahko pri majhnih otrocih povzroči imunsko in alergij­sko reakcijo, ki je kriva za nastanek diabetesa v otroštvu ali pozneje v življenju. Izpostavljenost že majhnim količinam kravjega inzulina v otroštvu lahko pripelje do izgube tolerance za človeški inzulin.

Mleko in osteoporoza

S postopkom pasterizacije se kalcij v mleku, kot rečeno, spremeni v obliko, ki je telo ne more izkoristiti. Poleg tega naj bi živalske be­lj­a­­­kovine v mleku in mlečnih izdelkih kot tudi v jajcih in mesu zakisale kri. Ko poskušajo ledvice izločiti odvečne beljakovine, se iz telesa črpajo zaloge mineralov, predvsem kalcija iz kosti. Države z najvišjo porabo mlečnih izdelkov (ZDA in Skandinavija) imajo baje tudi najvišjo stopnjo obolenj za osteoporozo.

Osteoporoza naj ne bi bila bolezen premajhnega vnosa kalcija, temveč prevelike izgube kalcija zaradi nepravilne prehrane in sodobnega načina življenja. Največje živali na zemlji z velikimi skeleti in močnimi kostmi so izključno rastlinojede, torej dobijo vse potrebno za izgradnjo kosti iz rastlinske hrane.

Mlečni izdelki z malo ali nič maščobe

Že v 70. letih so znanstveniki odkrili močno povezavo med uživanjem mlečnih izdelkov in rakom na prostati, a so za to okrivi­li mlečne maščobe. Danes je vedno več dokazov, ki trdijo ravno nasprotno. Odstranjevanje maščob naj bi mleko naredilo škodljivo. Mlečne maščobe vsebujejo namreč vitamina A in D, ki sodelujeta pri izrabi kalcija in beljakovinskih elementov iz mleka, in brez njiju telo kalcij in beljakovine težko posrka. Ravno presežek kalcija pa v telesu zavira nastajanje kalcitrola, hormonalne oblike vitamina D, ki ima antikancerogene učinke na celice prostate. Z odstranjevanjem mlečnih maščob se odstrani tudi linolenska kislina, ki ima prav tako močne antikarcinogene učinke, in glikolipidi, ki preprečujejo prebavne motnje.

Mleko in bolezni srca in ožilja

Novejše raziskave kažejo, da bolezni srca in ožilja niso povezane z uživanjem nasičenih maščob, ki naj bi mašile arterije, kot smo verjeli do sedaj, temveč z beljakovinami v mleku, ki povzročajo imunsko križno reakcijo. Pri ljudeh z aterosklerozo je bila odkrita visoka raven protiteles proti mlečnim beljakovinam. K temu verjetno prispeva tudi proces homogenizacije mleka, ki razprši maščobe na mikroskopsko drobne delce, ki so dovolj majhni, da lahko neovirano vstopajo v krvni obtok skozi črevesne stene. Tam se razgradijo na več spojin, med katerimi je tudi ksantin oksidaza, ki razjeda tkivo krvnih žil. Telo se na poškodbe odzove tako, da pošlje nekaj več kot deset snovi, med njimi tudi holesterol, ki se kot obliž nalepijo na nastale rane in poskušajo zavarovati poškodovane arterije.

Gensko spremenjeno mleko

V ZDA so v 90. letih začeli uporabljati gensko spremenjeni rastni hormon, s čimer naj bi proizvodnjo mleka povečali za 20 do 30 odstotkov. Pri tem naj bi zamolčali izsledke raziskav, iz katerih je razvidno, da se je zdravstveno stanje večine podgan, na katerih so delali poskuse s tem hormonom, bistveno poslabšalo. Rastni hormon precej poveča koncentracijo IGF-1 v mleku. Njegova upo­raba naj bi pri kravah povzročala pogosto vnetje vimen (mastitis). To povzroča nastajanje gnoja, ki prehaja tudi v mleko. Potrebno je dodatno zdravljenje z antibiotiki, torej še več antibiotikov v mleku.

Kaj pa Evropa? Skladno z določili predpisov Evropske unije morajo države članice zagotoviti, da je dajanje govejega somatotropina (drugo ime za gensko spremenjeni rastni hormon) v promet na njenem ozemlju ali v okviru njihove jurisdikcije za namen trženja ali kakršnokoli dajanje govejega somatotropina kravam molznicam prepovedano.

Zeleni pašniki

Žal pa Evropa ni tako striktna glede uporabe nekaterih drugih snovi, ki pristanejo v mleku, kot so denimo ostanki antibiotikov in drugih zdravil, ki jih dajejo kravam, saj zaradi slabih in nenaravnih življenjskih pogojev pogosto obolevajo. Krave molznice preživijo svoj vek zaprte v hlevih in priklenjene tako, da jim je onemogočeno gibanje.

Vedno manj jih hranijo s travo in senom, ki sta njihova naravna hrana, in vedno več z različnimi pripravki iz soje in semen bombaža ter drugo industrijsko krmo, kot so odpadni produkti pekarn, kokošji gnoj in lupine citrusov. V njihovi hrani so prisotni tudi pesticidi, herbicidi in drugi kemični dodatki, ki prav tako prehajajo v mleko.

Mnogi opozarjajo še na ekološki vidik, ki naj ne bi bil zanemarljiv. Po nekaterih podatkih je metan, ki se pri prebavi izloča iz črevesja krav, največji onesnaževalec atmosfere in povzročitelj ozonskih lukenj, kar v zadnjih letih postaja vedno bolj pereč problem.

Mnenja o tem, ali je mleko zdravo, so zelo deljena. Mnogi prisegajo na mleko kot na polnovredno živilo ter bogat vir kalcija in vitaminov. Mnogi se ne morejo odpovedati njegovemu okusu in bogati paleti mlečnih izdelkov. Po drugi strani pa naj bi vedno več študij dokazovalo, da so ljudje, ki so iz prehrane izločili mlečne izdelke, bistveno izboljšali svoje zdravstveno stanje.

V poplavi nasprotujočih si informacij je izbira seveda prepuščena vsakemu posamezniku. Želimo vam dobro odločitev.

Maša Bilobrk

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri