Kako srečne smo ženske?

Na spletnih straneh Elle po svetu je bila pred kratkim opravljena velika anketa z naslovom Ženske v družbi. Kaj ženske potrebujemo za srečo? Družino, kariero, dober seks?

Kako srečne smo ženske?

Anketa o indeksu sreče je bila namenjena prikazu globalne slike o stanju žensk v svetu, o njihovih občutkih, vrednotah, prioritetah, izzivih v današnji družbi. V njej je sodelovalo skoraj 24 tisoč žensk, ki obiskujejo spletne strani 42 izdaj Elle po vsem svetu.

Kdo so

... ženske, ki berejo Elle in spletno Elle? Predvidevamo, da starost bralk spletnih Elle ne sovpada z bralkami tiskanih izdaj, ki so povprečno starejše. Slovenske anketiranke so bile večinoma stare med 25 in 29 let.

Temu primerno je delež zaposlenih med bralkami natisnjene izdaje neprimerno večji kot med spletnimi obiskovalkami (52 odstotkov jih je navedlo, da so zaposlene, 25 odstotkov je bilo študentk), zato je seveda tudi njihov ekonomski položaj veliko boljši.

In še nekaj podatkov: 44 odstotkov sodelujočih v anketi ima univerzitetno izobrazbo, kar 66 odstotkov med njimi jih nima otrok, le 58,5 odstotka pa jih živi v paru. Glede na te slovenske številke, ki se vsekakor bistveno ne razlikujejo od svetovnega povprečja, lahko zaključimo tudi, da imajo bralke spletnih strani Elle po svetu veliko skupnega, ne glede na državo, v kateri živijo.

In rezultati

70 odstotkov žensk po svetu je srečnih. Najsrečnejše ženske živijo v Quebecu, Japonski, Nizozemski, Tajski. Slovenke smo srečne v 64 odstotkih, v kar 27 odstotkih trdimo, da je srečno življenje naše trenutno stanje, kar nas uvršča med pet držav z najštevilčnejšim tovrstnim odgovorom (povprečje je 21 odstotkov). Po drugi strani pa je kar 31 odstotkov sodelujočih odgovorilo, da je srečno življenje njihova sladka želja (povprečje je bilo 22).

Kaj dela ženske srečne? Sreča večine žensk po svetu je v družinski idili (32 odstotkov) in družabnem življenju (29 odstotkov), sledi jima ljubezensko in spolno življenje (21), medtem ko kariera to vlogo na primer odigra v le 6 odstotkih. Slovenke pravijo malo drugače: na prvem mestu je prav tako družinska sreča, a takoj za njo, na drugem mestu, je njihovo ljubezensko in spolno življenje; družabno pa za njima še malo zaostaja.

Po drugi strani pa jih kar precej (41,5) ne živi s partnerjem in bi si to želele oziroma je to, da so samske, njihova ovira na poti do sreče, kar 66 odstotkov pa jih nima otrok. Kaj to pomeni? Ali tako visok delež anketiranih, ki si želijo družine, pomeni, da bolj cenimo tisto, česar v življenju nimamo?

Kakorkoli že, slovenski odgovori presenečajo in na srečo ne odražajo splošnega družbenega vtisa ali stanja v naši državi, kot ga lahko začutimo skozi medije in površne vsakdanje pogovore. Kot popolnoma srečne se opredeljuje 8,5 odstotka Slovenk, kot srečne pa kar 61,5 odstotka.

Skupaj je to več kot 70 odstotkov anketirank, ki trdijo, da so srečne. Na svetovni ravni ta vsota znaša 69 odstotkov – da so srečne, je torej dejalo več sodelujočih iz Slovenije. Prav tako naj bi bilo v Sloveniji manj nesrečnih – 25,4 odstotka –, medtem ko jih je v svetovnem merilu 30. In še nekaj trditev v tej anketi potrjuje zadovoljstvo Slovenk: kar 83 odstotkov jih trdi, da je kakovost njihovega življenja zelo dobra in dobra.

Kljub tej ideji sreče pa je pot do njene popolne uresničitve, kot kažejo slovenski rezultati, v precejšnji meri vendarle pogojena z osebnim finančnim stanjem ter v širšem smislu zagotovo s stanjem družbe in gospodarstva države, v kateri živimo. Kar 47 odstotkov anketirankam je ovira na poti do popolne sreče dejstvo, da se ne počutijo brezskrbno, skoraj 37 odstotkov pa jih kot oviro navaja denar (čeprav je odstotek v svetovnem merilu še višji, in sicer 46 odstotkov).

Kot največji izziv, s katerim se trenutno soočajo, je kar 50 odstotkov (največ) Slovenk navedlo finančno varnost. Družbeni pritisk, da morajo biti uspešne v poklicnem življenju, čuti kar 60 odstotkov slovenskih anketirank, v primerjavi s svetovnim parametrom, ki znaša 54 odstotkov.

Ta odstotek je tudi veliko višji od katerekoli druge oblike socialnega pritiska, vključno z uresničitvijo partnerstva (samo 13 odstotkov) in materinstva (samo 19 odstotkov). Zanimivo je tudi, da se zdi Slovenkam bolj kot to dvoje v naši družbi pomemben videz (kar 40 odstotkov), čeprav nas po drugi strani ne skrbi preveč staranje (v samo 23 odstotkih, medtem ko je svetovno povprečje 46).

Rezultati slovenske ankete se, ko potegnemo črto, bistveno ne razlikujejo od globalnih parametrov, le nekaj stvari izstopa. V pozitivnem smislu od povprečja odstopa naša zmožnost združevanja zasebnega in službenega življenja – kar 73 odstotkov Slovenk meni, da to ni prevelik problem, kar nas uvršča med najštevilčnejših pet odgovorov (povprečje je 60 odstotkov).

Med najštevilčnejšimi odgovori smo se znašli tudi pri vprašanju, ali menimo, da imamo ženske v naši državi enake možnosti zaposlovanja kot moški – kar 95 odstotkov jih meni, da jih imamo (povprečje je 88). Po drugi strani pa nas kar 98 odstotkov meni, da obstaja diskriminacija na delovnih mestih, ko gre za vprašanje materinstva. V negativnem pogledu je Slovenija pri odgovorih odstopala, ko je šlo za vprašanje skrbi za okolje – le 8 odstotkov Slovenk občuti skrb oziroma odgovornost do okolja; svetovno povprečje znaša še enkrat več. Zakaj?

Morda je Slovenija res precej ohranjeno okolje in dejanske nevarnosti za okolje morda še ni čutiti na ravni življenja posameznika, pa vendar je v času, v katerem živimo, ta rezultat malce nesprejemljiv. Precej razlike v odgovorih je bilo tudi ob vprašanju, koliko optimizma čutimo glede prihodnosti lastne države. Kar 48,5 odstotka sodelujočih je izrazilo, da glede tega niso preveč optimistične, medtem ko so ženske po svetu povprečno v kar 52 odstotkih prepričane oziroma bolj ali manj prepričane o svetli prihodnosti svoje države.

Kaj nam pomeni spolnost?

59 odstotkov Slovenk je izjavilo, da so zadovoljne s svojim spolnim življenjem (v primerjavi s 44 odstotki v svetovnem povpreč­ju), poleg tega je ljubezensko/spolno življenje pri Slovenkah kar na drugem mestu ob vprašanju, kaj jih dela srečne (za družinskim živ­ljenjem, a pred družabnim, službenim in vsem drugim).

Le 22 odstotkov žensk pravi, da spolnega življenja nima (v primerjavi s svetovnim povprečjem, ki je 32 odstotkov). Glede na to, da je ženska 'v postelji' srečna predvsem, ko je zadovoljna sama s seboj, ker se lahko le takrat zares sprosti in uživa, nam ta rezultat pove veliko o tem, da se slovenske ženske v svoji koži dobro počutijo, kar se navezuje na njihov videz, še bolj pa na njihovo zdravo samopodobo.

Diskriminacija?

Največja diskriminacija oziroma neenakovrednost med ženskami in moškimi naj bi se glede na rezultate ankete dogajala zlasti na ravni plač (45 odstotkov) ter tudi v smislu odgovornosti in možnosti napredovanja (42 odstotkov), a le ko gre za žensko mati. To bi lahko pomenilo, da naša država starševstvo podpira le deklarativno.

In v resnici veliko mater, ko se vrnejo s porodniškega dopusta, izgubi svoj položaj, znižajo jim plačo ali celo izgubijo delovno mesto – češ da zaradi otroka v delo ne morejo vložiti dovolj časa in energije. In tako se seveda ženske pri nas posledično še vedno precej pozno odločajo za materinstvo.

Žena, mati, gospodinja?

Le 24 odstotkov vpraš­anih v Sloveniji – v primerjavi s 47 odstotki v svetovnem merilu – je svojo kariero razglasilo za eno izmed treh glavnih virov sreče. Bistveni vrednoti tako starejše kot srednje generacije slovenskih žensk sta danes še vedno tradicionalni – družina in življenje v dvoje. Kariera je pomembnejša le mlajšim generacijam žensk, rojenih po letu 1980.

O slovenskem indeksu sreče:

»Po podatkih ankete o sreči so Slovenke v povprečju zadovoljne s svojimi življenji. Same sebe vidijo kot empatične, optimistične in tudi pod stresom. Zaradi tradicionalnega odraščanja jim je najpomembnejše družinsko življenje oziroma življenje v paru, kar je tudi njihov vir sreče.

Zaradi trenutnih političnih in gospodarskih razmer v državi se bolj kot na videz in staranje osredotočajo na socialno in finančno varnost. Zanimivo je tudi, da le 17 odstotkov slovenskih anketirank o sebi meni, da so odprtega duha (v primerjavi s povprečnimi 52 odstotki). Slovenija je majhna država, kjer je trenutno veliko brezposelnih mladih s svobodnim duhom, ki v iskanju službe zapuščajo domovino, odhajajo v tujino.

Po drugi strani pa je morda za to opredelitev kriva slovenska zgodovina: Slovenija je šele leta 1991 postala neodvisna država, prej je bila del socialističnega režima, znotraj katerega 'odprtost' ni bila pozitivna vrednota.« Barbara Sekirnik, odgovorna urednica

Pripravila: Nina Pretnar

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri