Ko leta že kažejo zobe

Prvi znaki staranja so zavsako žensko neizbežno dejstvo, zato je večno aktualno vprašanje, kako se jim uspešno upreti.

Ko leta že kažejo zobe

Globalni trg izdelkov proti staranju je vreden skoraj 23 milijard evrov, njegova vrednost pa še narašča – z nezadržno hitrostjo. Razvoj in proizvodnja izdelkov za nego kože v kozmetični industriji zavzemata največji delež, njuno rast lahko pripišemo vsesplošnemu povečanju uporabe krem, serumov, losjonov in dodatkov s ciljnim delovanjem proti staranju v zadnjih dveh letih. Ženske – in tudi vedno več moških – očitno ne moremo potešiti svojega teka po izdelkih, ki preprečujejo, upočasnijo in prikrivajo znake staranja.

simbolična slika

Tako je na primer krema Supremÿa, ki jo je francoska kozmetična hiša Sisley lansirala na trg lani, v svetu povzročila pravo nakupovalno mrzlico. Dejstvo, da so izdelek razvijali osem let, in obljuba o odpravi s staranjem povezanih poškodb kože v le dveh mesecih sta botrovala prodaji 66 tisoč posodic kreme v enem mesecu. In kaj je pri tem najbolj presenetljivo? Njena cena. Za ta lepotni priboljšek je treba namreč odšteti nekaj več kot 500 evrov, kar pomeni, da se cenovno lahko primerja z botoksom oziroma ga celo presega, če upoštevamo dejstvo, da ena posodica ob redni uporabi zadostuje za približno dva meseca. Pa vendar se krema kljub ceni – po mnenju nekaterih pa prav zaradi cene (študije namreč kažejo, da se izdelki proti staranju bolje prodajajo, če je njihova cena višja, saj jo potrošniki enačijo z učinkovitostjo izdelka) – še naprej odlično prodaja.

Ali to pomeni, da je uporaba botoksa in polnil v zatonu? Seveda ne. Lepotni kirurgi in dermatološke klinike poročajo, da se njihova uporaba iz leta v leto povečuje, zmanjšuje pa se starost žensk, ki prihajajo skozi njihova vrata.

In kdaj se naša koža dejansko začne starati? V japonski kozmetični hiši SK-II so s preučevanjem 100 žensk, starih od 25 do 55 let, ugotovili, da se začne kakovost kože polagoma slabšati v poznih dvajsetih letih oziroma v zgodnjih tridesetih. Po 35. letu pa koža doseže prelomno točko – njen videz se nenadoma spremeni, kar je znak, da se je začela starati. A po mnenju strokovnjakov ta prelomna točka ni toliko odvisna od starosti, temveč predvsem od načina življenja. Če kadite, uživate alkoholne pijače, se prekomerno izpostavljate sočnim žarkom ali ste nenehno pod stresom, vas bo po 25. letu, vsaj kar zadeva videz, življenje počasi začelo prehitevati.

O znakih staranja in kako jih odpraviti, smo se pogovarjali s strokovnjaki, ki delujejo na treh različnih področjih antiaging industrije.

andrej testen

Andrej Testen, dr. med. specialist plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije

Kdaj lahko rečemo, da kozmetika in negovalni rituali ne morejo več ustaviti časa?

Čas, podobno kot vlak, se žal ne ustavi, če stopiš predenj, zato je bolje, da tega niti ne poskušaš, lahko pa se oba preusmeri. Delno nam to uspeva z kozmetiko, ki se v zadnjih letih zelo razvija in ponuja vedno več negovalnih tretmajev za bolj ali manj uspešno zaviranje časa. Seveda obstajajo tudi možnosti prekrivanja gub in gubic, ampak to so poznali že stari Grki in Egipčani, mi pa govorimo o kremah, katerih namen je odpraviti gubice ter napeti kožo obraza in dekolteja. Te kreme tudi delujejo, vendar le do določene mere, prav tako jih je smiselno začeti uporabljati dovolj zgodaj, še preden koža dobi starikav videz. Takrat namreč pomaga samo bolj agresiven način 'antiaginga'.

Kateri kirurški in nekirurški posegi proti staranju so med Slovenkami najbolj priljubljeni?

V Sloveniji in v svetu so bolj priljubljeni nekirurški načini. Čas rehabilitacije je krajši, tudi učinki so manj opazni, česar si ljudje želijo, čeprav se morda sliši čudno. Večina ljudi si vseeno ne želi preveč opazne razlike. Običajno gubice gladimo z botoksom, polnili (večinoma hialuronsko kislino), laserji in kemičnimi pilingi. Pri tem bi rad poudaril, da se z botoksom ne veča ustnic, kot pogosto zmotno mislijo ljudje, uporab­lja se za polnjenje gub, za večanje ustnic se uporabljajo polnila. Botoks je dejansko najboljši v boju proti staranju, saj preprečuje nastajanje gub, zato je tudi smiselno, da se ga začne uporabljati, ko še niso izrazite. Prav tako se lahko s pravilno uporabo obraz nekoliko polepša: lahko se ga zoži, dvigne ali spusti obrvi, spremeni nasmeh ...

Kirurško pa se najpogosteje pomlajuje okolico oči, se pravi se odstranjuje maščobne blazinice na spodnjih vekah in odvečno kožo zgornjih vek ter dviguje obrvi, ki z leti odidejo 'na jug'. Seveda se odločamo tudi za kirurške liftinge, se pravi dvig celotnega obraza in dvig srednjega dela obraza (to je del od spodnje veke do ustnic, ki se lahko s staranjem močno spremeni).

S katerim kirurškim ali nekirurškim posegom, ki jih izvajajo za to usposobljeni dermatologi in kirurgi plastiki, je mogoče najhitreje in najmanj boleče odpraviti znake staranja?

Odgovor je preprost – z botoksom. Večina ljudi ga pozna, saj je bilo o njem napisano že veliko, zato ga bom predstavil na kratko: gre za učinkovino, ki prepreči prenos informacij med živcem in mišico. Ob poznavanju anatomije obraza in pravilni uporabi se tako lahko oslabi določeno skupino obraznih mišic, kar zgladi gubice in gube, obenem pa preostale mišice delujejo močneje. Tako se lahko zgladi gubice med obrvmi, ki nastanejo zaradi 'grdega gledanja', okoli oči (tako imenovane račje tačke), zgladi se linijo čeljusti, ki se začne z leti gubati, odpre se oči, skrije dlesni ob nasmehu ... Dobra stran botoksa je, da učinek ni večen, traja približno šest mesecev (večinoma je to odvisno od količine uporabljenega botoksa ) – če vam rezultat ni všeč, bo torej čez nekaj mesecev vse tako kot prej.

Kdaj bi stranki odsvetovali določen kirurški (lifting, korekcijo vek, odstranitev podbradka) ali nekirurški poseg (botoks, polnila, pilinge)?

Nekirurške posege odsvetujem, kadar menim, da ne bo želenega učinka. Ko so gube pregloboke, se pravi opazne tudi v popolnem mirovanju obraza, ko so mišice povsem sproščene, ne bo takega učinka z botoksom in polnili.

Kirurški poseg pa odsvetujem, kadar so pričakovanja nerealna. Časa ni mogoče ustaviti in koža se z leti ne le guba, temveč tudi tanjša in postaja neelastična.

V katero smer se bo v prihodnosti usmerila 'antiaging' industrija?

Menim, da v smer nekirurških posegov. V zadnjih letih je namreč mogoče opaziti velik in hiter razvoj laserjev in preostalih naprav za nekirurške liftinge. Seveda pa bo še vedno prostor za kirurške posege, ki prav tako postajajo vedno manj invazivni in v nasprotju s nekirurškimi ponujajo veliko dolgotrajnejši rezultat.

reja gordana vengust

Reja Gordana Vengust, ustanoviteljica in vodja salona Felicitas

Kdaj lahko rečemo, da z nego v kozmetičnem salonu lahko dosežemo enake ali celo boljše učinke kot estetska kirurgija?

Uvodoma bi rada opozorila na pomembnost vpliva telesnega videza na naše mentalno zdravje, medsebojne odnose in kakovost življenja nasploh.

Iz sociopsihološkega vidika gledano, je bilo od nekdaj pomembno, kako posameznik dojema samega sebe, saj to prispeva tudi k temu, kako ga dojemajo drugi. To dojemanje zunanjega videza je izoblikovalo neke vrste telesno samopodobo, ki je že od starih civilizacij do danes imela željo pritegniti pozornost z očem prijaznimi telesnimi atributi, s tem pa si tudi utreti pot v bolj kakovostno življenje nasploh, kar je podlaga za razvoj kozmetične nege in pozneje estetske kirurgije.

Kar zadeva mejo med kozmetično nego in estetsko kirurgijo, menim, da vsaka zaseda svoj prostor in pomembno vlogo v svetu lepote. Glede na čedalje večjo zahtevnost izvajanja kozmetične nege ter napredek v farmacevtski in tehnološki industriji se podaljšujeta čas in kakovost  izobraževanja kozmetičnega osebja, ki se zelo hitro približuje medicinski, kemični in farmacevtski stroki. So področja, ki se zelo prepletajo in jih obe stroki pridno uporabljata.

Kar zadeva mladosten videz kože, če upoštevamo povratne informacije uporabnic, pa lahko postavimo časovno mejo med kozmetično nego in estetsko kirurgijo. To je predvsem čas, ko lahko še na naraven in neinvaziven način učinkovito vplivamo na kožo in podkožje, torej s preventivno kozmetično nego podaljšujemo mladosten videz kože. Nato pa pride čas, ko se meja zmožnosti preventivne kozmetične nege prestopi. Od tod naprej je v prednosti estetska kirurgija. Na primer 'za nekaj številk' povešena in prevelika koža na obrazu ali katerem drugem delu telesa, ki je lahko pogojena s staranjem, porodom, izgubo telesne teže ali genetsko pogojenimi razlogi.

Ne glede na to, s katere strani delujemo, medicinske ali kozmetične, moramo postaviti v ospredje interes uporabnika ter ga tudi z neobremenjenim in nesebičnim usmerjanjem zagovarjati. Kot izvajalci ne smemo podlegati komercialnim motivom; kadar gre za zdravje na mentalni ali telesni ravni so taki motivi nedopustni.

Kateri postopki v kozmetičnem salonu so se izkazali za najboljše pri odpravljanju znakov staranja in zakaj?

Statistika, ki jo vodimo v salonu, kaže na naravne postopke, ki vzdržujejo mladostno kondicijo kože. To lahko ocenimo kar z vrednostjo, ki se meri v letih. Izpostavim lahko nekaj naših zelo skrbnih in ozaveščenih strank, ki jim pripisujejo od 30 do 45 let, štejejo pa jih krepko čez 45 in 55. Poleg skrbne, kakovostne in kontinuirane kozmetične nege lahko nekaj zaslug za to seveda pripišemo tudi genetsko pogojenim danostim; zagotovo pa na mladosten videz kože usodno vplivajo kozmetični postopki z visokokakovostnimi  preparati (prisegamo na švicarsko farmacevtsko industrijo). Z njimi naravno in neinvazivno – brez injekcij – vplivamo na stanje celice in njeno nadaljnje delovanje. Vrsta uporabljenega preparata se sproti prilagaja stanju kože in potrebam posameznika, vsi preparati in postopki pa imajo za nalogo ne le prikazati trenutno napetost kože, temveč pomagati celicam, odgovornim za mladosten videz kože, da vztrajajo pri svoji naravni funkciji čim dlje časa, za kar potrebujejo ustrezno 'hrano', ki je telo z leti ne proizvaja več v zadostnih količinah. Poleg 'hrane' pa potrebujejo tudi aparaturo, ki utre pot do želenega mesta, in ustrezen pripomoček tudi za fizično vadbo določenega sklopa mišic. Pravilno nahranjena in s telesno vadbo spodbujena in vzdrževana celica je dlje časa v mladostni kondiciji.

Kaj je po vašem mnenju najpomembnejše za vzdrževanje mladostnega videza kože?

Potreba in želja po uresničenju lastnih lepotnih idealov, za katero posameznik izbere pot po lastni presoji, ki sloni na skrbno preverjenih informacijah. Ena izmed možnosti je redna (vsaj enkrat na mesec) nega v preverjenem kozmetičnem salonu, s preverjenimi preparati ter kakovostno opremo in obilo znanja, izkušenj in dobre volje osebja.

valentina lacovich

Dr. Valentina Lacovich, mag. med. biotehnologije in kozmetični tehnik

Staranje. Kako ga upočasniti?

Staranje kože je večsistemski degenerativni proces, ki prizadene kožo in kožne oporne sisteme. Staranje delimo na z leti povezano oziroma kronološko staranje in fotostaranje, ki ga povzročajo UV-sevanje, stres in kajenje. Izpostavljanje škodljivim UV-žarkom lahko povzroči opekline, vnetja, imuno supresijo in poškodbe vezivnega tkiva dermisa in hipodermisa, dolgotrajno večletno izpostavljanje pa lahko trajno poškoduje kožne celice in privede do kožnega raka.

Staranje kože je naraven proces, ki ga je žal nemogoče preprečiti, lahko pa ga zelo upočasnimo tako, da za kožo temeljito skrbimo z zdravim načinom življenja in prehranjevanja, zadostno hidracijo in vsakodnevno nego.

Kdaj bomo lahko hodile na injekcije kolagena?

V estetski in rekonstruktivni kirurgiji se že desetletje pri nealergičnih pacientih uporablja polpermanentna polnila, katerih sestavni del sta kolagen govejega izvora in mikrosfere polimetilmetakrilata (PMMA) (Artecoll, Artesense ali ArteFill). Čeprav študije o uporabi tovrstnih polnil niso pokazale imunoloških reakcij pacientov, ostaja odprto vprašanje o optimalnem pridobivanju kolagena za aplikacije v tkivnem inženirstvu, glede na morebitno imunogenost in možnost prenosa bolezni, povezanih z njegovim pridobivanjem iz živalskih virov, zato se je nekaj nedavnih študij osredotočilo na raziskovanje prednosti iz rastlin pridobljenega človeškega rekombinantnega kolagena.

Trenutno se največ uporabljajo polnila, ki vsebujejo hialuronsko kislino. Ta je, podobno kot kolagen, sestavni del zunajceličnega matriksa vseh tkiv, njeno vbrizgavanje pa dokazano spodbuja razraščanje in delovanje fibroblastov, kar se kaže s povečano sintezo kolagena tipa I.

Zavedati se moramo, da je vbrizgavanje polnil le začasna rešitev. Seveda so manj invazivni in škodljivi kot nekoč zelo priljub­ljeni botoks, katerega sestavni del je toksin botulina, ki ohromi obrazno mišičevje in tako ustvari bolj napet videz kože na račun zmanjšanega delovanja mišic. Veliko bolj pomembno je čim dlje ohraniti funkcionalnost fibroblastov in naravno proizvajanje kolagena. Moje mnenje je, da je veliko boljša kot zatekanje k polnilom redna skrb za zdravo kožo, in sicer z zdravim načinom življenja, prehrano, nego in primerno zaščito kože.

V katero smer se bo po vašem mnenju obrnila industrija 'antiageninga'?

Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti. Menim, da je stroka usmerjena bolj v preventivo kot v kurativo oziroma zdravljenje, saj se vse več strank odloča za neinvazivne posege. V literaturi je prisotnih nekaj študij, ki trdijo, da imajo nekatera prehranska dopolnila 'antiaging' lastnosti, vendar obstaja o tem omejeno število strokovno podprtih raziskav. Na primer raziskavi o blagodejnih učinkih česnovega izvlečka in uporabi različnih eteričnih olj. Obenem znanstveniki poskušajo ugotoviti, kateri dejavniki so vpleteni v proizvodnjo kolagena, kako upočasniti degenerativne procese, kako učinkovito spodbuditi fibroblaste k delovanju in sintezi kolagena, upočasniti fotostaranje ... Mojo pozornost je pritegnila študija, v okviru katere so pacientkam dali kolagen v obliki prehranskega dopolnila, cilj raziskave pa je bil preučiti učinkovitost hidrolizata kolagena (CH). V dvojno slepem (to pomeni, da pacientke niso vedele, ali bodo prejele odmerek CH ali ne), s placebom nadzorovanem poskusu, so v osmih tednih enkrat na dan 69 ženskam, starim od 35 do 55 let in razdeljenim v dve skupini po 23, dajali CH ali placebo. Elastičnost, vlažnost kože, transepidermalno izgubo vode in hrapavost kože so objektivno izmerili pred prvim odmerkom izdelka in po štirih tednih ter nato po osmih tednih rednega uživanja. Elastičnost je bila ocenjena tudi za nadaljnje štiri tedne po zadnjem vnosu CH. Na koncu študije je bila v obeh CH dozirnih skupinah statistično izboljšana v primerjavi s placebom, po štirih tednih nadaljnjega zdravljenja pa je bila pri starejših ženskah statistično značilna tudi višja raven prožnosti kože. Ves čas trajanja študije ni bilo opaziti stranskih učinkov. Upoštevajoč te rezultate, bo kolagen v prihodnje morda mogoče kar uživati. ■

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri