Kult netelesa, ki prinaša neenakopravnost

V nasprotju s hollywoodskimi zvezdami, ki so bile v zadnjem desetletju obsedene s svojimi telesi, se jim nove generacije slavnih žensk le malo posvečajo.

Kult netelesa, ki prinaša neenakopravnost - Foto: Shutterstock.com, Helena Kermelj in Sašo Radej

Vsi vemo, da so že pred tisoč leti opevali žensko, njeno graciozno milino, dolg vrat, izrazito ključnico, tanke gležnje. William Shakespeare v svojih ljubezenskih sonetih ni opeval napetih trebušnih mišic, izometrične kontrakcije in hiperintenzivni trening pa niso bili del Kleopatrine lepotne rutine. Lepotni ideal se je skozi stoletja spreminjal in v poznih osemdesetih letih 20. stoletja je napeto mišičasto telo postalo ženski ideal.

Povsem normalno je bilo dejstvo, da igralke v intervjujih izdajajo svoje vsakodnevne telovadne vaje, s katerimi gradijo svojo superfit postavo. V zadnjem času pa Hollywood odločno, čeprav tiho zavrača slogan Moje telo je moja blagovna znamka. Vse več mladim zvezdam njihova telesa niso na prvem mestu. Elegantno oblikovana, da, vendar ne agresivno izklesana in izpostavljena. V tem klubu so mladenke, ki nas spominjajo na vilinke, na primer Carey Mulligan in Emma Stone, kot papir tanke ženske, kot so Rooney Mara, Taylor Swift, Alexa Chung, Zoe Saldana, in običajna dekleta, kot so Kristen Stewart, Zoe Krawitz, Jennifer Lawrence, Michelle Williams in Zooey Deschanel.

Nov trend ni sprejemanje oblin ali večjih velikostnih številk, omenjene ženske imajo tanke, neke vrste vzorčne figure teles, ki so daleč od povprečne ženske postave. Odgovor je v zavračanju tega, da bi zanje garale tako trdo kot so prejšnje generacije.

»Vadim s trenerjem, ki me je nekoč vprašal, kakšno se želim videti v ogledalu,« pripoveduje Carey Mulligan. »Ne želim biti kot igralka, temveč kot običajna oseba, sem mu odgovorila. Normalni ljudje ne hodijo v telovadnico šestkrat na teden.« Ko so jih spraševali o njihovih telovadnih rutinah, pa je Emma Stone odgovorila: »Ves mesec nisem trenirala in ponosna sem na to! Početi hočem stvari, v katerih dejansko uživam, kot je kopanje v morju.«

Te ženske želijo, da vsi vedo, da so njihovi čari skriti drugje. Rade bi, da jih določajo njihov izbran okus, pamet ter talent, in ne videz kot iz filma Bionic Woman. Raje bi videle, da javnost misli, da vsak večer pijejo pivo s prijatelji, kot da prelivajo znoj v telovadnici.

Ti hollywoodski standardi so seveda odziv na to, kar je bilo prej, ko smo padali iz ene skrajnosti v drugo. Doba med letoma 2000 in 2010 je bila doba teles, s čimer je začela Britney Spears v svojem očarljivem kačastem bikiniju, zaključili pa sta jo Blake Lively in Scarlett Johansson z dih jemljočimi oblinami. Medtem so njihove starejše kolegice, ki so dobro kotirale na vročih hollywoodskih seznamih, na primer obe Jennifer, Aniston in Lopez, ter Gwyneth Paltrow, za svoj videz še vedno neizprosno trdo garale. To ne pomeni, da Kristen Stewart in druge prav nič ne telovadijo, a njihova rutina se trenutno nagiba k poti brez napora. Kaj se bo v njihovih glavah porodilo čez nekaj let, pa bomo še videli.

Ta premik v razmišljanju mlajše generacije bi bil lahko povezan z vzponom indie kulture. Kristen, na primer, je obraz ene izmed najbolj uspešnih svetovnih franšiz, pa vendar neguje videz avtsajderke, na premiere prihaja v supergah, kot kakšna darkerska najstnica, ki se je morala udeležiti maturantskega plesa. V teh krogih pač ne odobravajo, da bi se preveč trudila za svoj videz. Naj se sliši še tako sodobno, nov ideal ženske je še bolj nedosegljiv kot tisti, ki so ga ustvarile njihove predhodnice. Izklesan videz prejšnjih desetletij je bila demokratična izbira. Trdo delaj, postavi si cilj, dosezi popolnost. Oziroma, če tega nisi mogel doseči sam, z železno disciplino, kupi si plastično operacijo ali dragega osebnega trenerja.

Seveda pa poznamo tudi opozorilne zgodbe. Kdo med nami se ni vsaj malo prestrašil Madonnine natrenirane roke, ki se je začela spreminjati v preplet ven, še preden se je sama zavedla, da bo imela kmalu 50 let. Morda se kdo tudi spomni, kako neverjetno izklesana je bila Jessica Simpson za film Carja Hazzarda. Izkazalo se je, da ima večno velikostno številko 0, prava misija nemogoče; njeno telo preprosto ni bilo ustvarjeno za to.

Hollywoodska nova kultura netrudenja za svojo postavo, čeprav osvežitev v številnih pogledih, prinaša neenakopravnost. In vprašajmo se, je bilo že kdaj tako? Mladosti in genov ni mogoče kupiti. Ljudje, ki so se rodili z določenimi prirojenimi prednostmi, s sposobnostjo, da so videti lepo, ne da bi se za to trudili, so tisti, ki so blagoslovljeni. In takšnih je malo, zelo malo.

Pripravila: Nina Pretnar

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri