Na robu izgorelosti

Simptomi izgorelosti

Kako jih občutimo?

Po navadi čutimo neizmerno utrujenost, ki ne izgine niti, ko počivamo. Izgorelost je kolaps našega celotnega sistema. Doživimo izgubo zaupanja, ne moremo nadzorovati čustev, kot sta anksioznost in depresija, poslabša se nam spomin in nismo se sposobni zbrati. Počutimo se prazne, opustošene. Prej smo bili zelo aktivni, zdaj nenadoma nimamo nobene zaloge energije več.

Kakšni so zunanji znaki?

Značilnosti se lahko opazijo v treh fazah. Prvi znaki utrujenosti so pogosto neopaženi. Druga faza je bolj impresivna, saj prihaja do spremembe osebnosti. Zelo komunikativna oseba postane umaknjena ali cinična. Ne zmore delati, kar si pogosto razlaga kot nazadovanje.  Spremembe se vrstijo od enega tedna do drugega. Še pred nekaj ​​dnevi je bila sposobna narediti vse sama, zdaj ji ne gre nič od rok. Oseba je polna jeze in za prazen nič dela strašno paniko. Nekaterim svinčena utrujenost nekega jutra celo prepreči, da bi vstali iz postelje.

Vzroki za izgorelost

Kaj jo povzroča?

Izgorelost je rezultat interakcije med zelo stresno organizacijo in določenimi lastnostmi osebnosti. Vodstvo od nas zahteva veliko produktivnost in učinkovitost, nenehno moramo dajati vse od sebe, in to z Damoklejevim mečem nad glavo. Nekateri ljudje pa so bolj občutljivi kot drugi. Še zlasti tisti, ki si zelo želijo prepoznavnosti in potrditev ter preveč vlagajo v svoje delo. Ob povabilu na sproščeno druženje je njihov odgovor: »Nimam časa!«

Moramo nehati delati?

Prizadete osebe se morajo zavedati, da je njihovo zdravje ogroženo. To je mogoče, če so o tem dobro ozaveščene ali če poznajo koga, ki se mu je to že zgodilo; pa vendar je fenomen zanikanja zelo pogost – še zlasti ko je nekomu delo v strast, kar lahko pomeni resnično past.

Podpora ob izgorelosti

Kako jo zdraviti?

Če prekinemo delo, naj bi za odpravo popolne izčrpanosti potrebovali enega do šest mesecev. A travmatičen spomin na to težavno obdobje ostane. Zdravila, kot so antidepresivi, anksiolitiki in hipnotiki, niso vedno nujni, potrebni pa sta psihološka obravnava in podpora. Bistveno je, da analiziramo dogodke, da o delu razpravljamo v novem stanju duha. Vprašati se moramo, kako dobro delati z veliko manj stresa. Prav tako je pomembno, da ne odlašamo preveč z vrnitvijo na delo; dlje ko čakamo, težje je.

Kako jo preprečiti?

Poleg dela ohranjajmo zasebno življenje, skrbimo za otroke, konce tedna namenimo krajšim počitnicam. Naučimo se reči ne in določiti meje. Tega se je mogoče naučiti. Če ne moremo ali ne znamo sami, poiščemo strokovno pomoč, kliničnega psihologa ali psihiatra.

Je to živčni zlom?

Tudi če kaže podobnosti z depresijo, je izgorelost drugačna: je bolj kruta in povezana s strokovnim oziroma delovnim področjem. V centru za študije človeškega stresa v Kanadi opozarjajo na fiziološke razlike, kar zadeva stopnjo kortizola. Ta hormon aktivira presnovo in mu omogoča, da se odzove na stresne situacije. Znanstveniki so opazili, da gre pri depresiji za prekomerno proizvodnjo kortizola – sistem se 'zapakira' ter pojavijo se telesne in duševne motnje. V nasprotju s tem je za sindrom izgorelosti značilna nezadostna proizvodnja kortizola. Gre za anomalijo, ki pod stresom povzroča težavne psihične in fizične situacije.

Preberite, oglejte si ...

Knjiga Izgorelost: Ko nas delo, družina in vsakdanjik izčrpavajo, Volker Schmiedel, Mettis Bukvarna, 2011.

Če želite vedeti, ali ste ogroženi, lahko preprost preizkus izgorelosti opravite sami. Obiščite spletno stran burnout.si.

Prevedla in priredila Nina Pretnar,
fotografija Shutterstock.com