Nazaj k naravnemu porodu

23. 9. 2010
Nazaj k naravnemu porodu (foto: Fotografija Shutterstock)
Fotografija Shutterstock

Je porod najlepša ali najbolj boleča izkušnja v življenju ženske? Nekatere pravijo, da oboje. Druge rade pripovedujejo, kako so trpele in kaj vse se je zgodilo njihovim znankam (teh zgodb ne poslušajte, saj le strašijo). In tretje govorijo o čudoviti izkušnji, duhovni, spolni, telesni … Žensko telo je nekaj najlepšega, kar je ustvarila narava. Tudi zato, ker je tako veličastno, da lahko svet obogati z novim življenjem.

Rojevanje v zahodnem svetu navadno spremlja močan strah pred tem, da ne bo šlo vse dobro, pred bolečino in tem, kako in kaj se bo dogajalo. Tudi zato, ker ženske danes premalo zaupamo svojemu telesu in ker premalo verjamemo v njegove sposobnosti. »Glavni vzrok za strah pred naravnim porodom je prepričanje, da je porod nekaj groznega in bolečega. To seveda drži, če ne poznamo delovanja svojega telesa. Porod boli, če je medenica v zaklenjenem položaju in če ne znamo sprostiti mišic ter občutno zmanjšati dojemanja bolečih dražljajev, « nam je po­vedala Andreja Korošec, višja fizioterapevtka in vodja projekta Smejoči porod.

Carski rez

Tako v Sloveniji kot v Evropi in Ameriki še vedno narašča število porodov, ki so pravzaprav vnaprej pripravljene operacije. Gre za carske reze, za katere se porodnice odločijo same (v Sloveniji to ni mogoče, zato se zapeljejo čez mejo in tam povijejo svojega otroka), čedalje večkrat pa se za to rutinsko, a vseeno tvegano operacijo odločijo zdravniki, ko otrok ni pravilno obr­njen, je velik in težek ali ko porod že pre­dolgo traja.

Zakaj se ne bi odločili za carski rez, tudi kadar ni nujen? Zaradi prikrajšanosti za takojšnjo povezanost z otrokom in takojšnje dojenje, ki je koristno in zdravilno za oba, hudih bolečin po operativnem posegu (tudi brazgotine, ki ostane), velikega odmerka raznovrstnih zdravil (ki vplivajo tudi na otroka). Vse več se govori tudi o tem, kakšen šok doživi otrok, ki se ne spusti skozi porodni kanal, o posledicah in kdaj sploh je otrok dovolj zrel za porod.

Epiduralna anestezija …

Zmanjšala ali celo preprečila naj bi bole­čine. Pa njeni stranski učinki?

  • Včasih povzroči drastičen upad krvnega tlaka, kar lahko pomeni tveganje za mater in otroka.
  • Pri eni od petih žensk povzroči povišano temperaturo, ki jo je nemogoče razlikovati od tiste, ki jo povzroči okužba maternice.
  • Ne deluje vedno.
  • Nekatere ženske ob epiduralni anesteziji čutijo odtujenost od dogajanja, prvi stik z novorojencem pa kot manj pristen.
  • Takšni porodi se pogosteje kot naravni končajo z vakuumskim porodom.
  • Včasih pri posegu po nesreči prebodejo ovojnico, ki obdaja hrbtenjačo, zaradi česar epiduralne anastezije ni mogoče vbrizgati, ženska pa ima hude glavobole več dni ali tednov.
  • Če jo vbrizgajo prezgodaj, pogosto upočasni proces odpiranja, spuščanja otroka in ustrezno namestitev otrokovega vodilnega dela.
  • Ob premalo skrbnih strokovnjakih lahko pride do poškodbe zaradi neustrezne lege otroka, ker ženska poškodbe ne čuti.

… in druga ‘blažila’

Pomirjevala med porodom prehajajo skozi posteljico in vplivajo na otrokovo sposobnost dihanja, sesanja in mišično napetost.

Narkotiki lahko povzročijo zaspanost, slabost, bruhanje in padec krvnega tlaka, zmedenost. Nekatere študije so ugotovile dolgoročne učinke na otroke: razdražljivost, slabo hranjenje in zaspanost, dihalne težave.

Napredek ali prepustitev?

Najbrž se vseeno sprašujete, zakaj bi še vedno rojevale tako kot v pradavnini, če je znanost že toliko napredovala, da končno lahko pomaga tudi ženskam, ko spravljajo na svet nova bitja.

Strokovno osebje, oprema in zdravila pripomorejo, da se rodi več zdravih otrok kot kdaj prej. Pa vendar se lahko vprašamo, zakaj smo to naravno stvar, ki jo počnejo vsi sesalci, tako zapletli. Zakaj je potrebnih toliko nenaravnih pripomočkov za tako naravno stvar, kot je porod. In tudi to, ali res moramo rojevati v mukah, koliko nenaravnih substanc dobi naše in hkrati otrokovo telo ob tem, da bi olajšali delo sebi ali pa – zdravnikom?

Ko se porod začenja

Verjetno ste že večkrat razmišljali o sprožitvi poroda. Možnosti, ki so naravne in brez stranskih zapletov, so spolni odnos (semenska tekočina je najbolj zgoščen vir prostanglandinov, ki jih posnemajo tudi kemični pripravki za pospešitev poroda, in v zadnjih tednih pomaga ženskemu telesu, da se porod začne), ljubkovanje prsi, žlička ricinusovega olja ali luščenje plodovnih ovojev.

Zdravniki se bodo hitreje odločili za umetno sprožitev poroda, ki je v redkih primerih res potrebna, nikakor pa naj to ne bi bila stalna praksa. Sprožen porod se precej razlikuje od spontanega, saj povzroči nenaraven fiziološki proces, ženske imajo hujše, močnejše in občutno bolj boleče popadke. Nekatera zdravila zahtevajo intravenozno infuzijo, ki zmanjša možnost gibanja ženske, povečana je izguba krvi po porodu, redko, a pogosteje kot pri spontanem porodu lahko pride do raztrganin maternice.

(povzeto po Ini May Gaskin: Modrost rojevanja)

Zato smo še vedno za narav­no pot

Najlepši, najprijaznejši in najprizanesljivejši je naravni porod doma ali v porodni hiši; zanj se lahko odločite v Avstriji in je vse bolj razširjen po zahodni Evropi in Ameri­ki, najbolj pa na Nizozemskem. Slišala sem nekaj čudovitih izkušenj mamic, ki so naravno, brez rezanja presredka, v svojih oblačilih in domačem okolju ter le ob pomoči babice in ljubečega partnerja doživele najlepši dogodek svojega življenja.

»Čeprav mislimo, da to ni tako pogosto, se v zahodnoevropskih državah veliko otrok rodi doma, v zavetju svojega doma in med dragimi domačimi. Kaj je lahko lepšega za otroka in mamico? Porod je naravna stvar in po logiki ne sodi v bolnišnico, če ginekolog ne pričakuje posebnih zapletov. Babice, ki so usposobljene za vodenje porodov doma, brez težav pomagajo mamici in otroku, « nam je povedala Andreja Korošec, dr. Zalka Drglin iz Združenja Na­ravni začetki pa je dodala: »Danes je na podlagi znanstvenih raziskav mogoče trditi, da bo porod najbolje potekal, če se bo ženska, ki postaja mama, res lahko sprostila v okolju, kjer se dobro počuti, ki ga doživlja kot udobno in domače, kjer nima občutka, da osebje kritično nadzoruje njeno vedenje in izražanje, kjer dobi vse potrebne informacije o postopkih in posegih, kjer osebje omogoča, da dela skladno s tem, kar ji sporoča njeno telo.«

In kaj je naravni porod?

»Porod je povsem naraven takrat, ko mamica s polno zavestjo aktivno spremlja porajanje otroka, se mu intuitivno prilagaja s položaji telesa, zavestno sprosti mišice medeničnega dna in s tem občutno zmanjša porodno bolečino obeh ter si olajša in skrajša porodne dobe, « je naravni porod opredelila Andreja Korošec. Dr. Zalka Drglin iz Združenja Naravni začetki dodaja: »Porod z malo medicinskih posegov je značilen preplet užitka in bolečine. Kadar so prisotna zdravila (in pri nas so), kadar se uporabljajo neupravičeni medicinski postopki in posegi, to pomeni negativne posledice za žensko in otrokovo zdravje. Osebje mora zagotoviti pravico do informirane izbire in žensko podpreti pri njenih odločitvah.«

Babica ali zdravnik?

»Ženski, ki ji med porodom pomaga čuteča in skrbna babica, s katero sta se dobro spoznali že v nosečnosti, bo veliko laže – temu rečemo neprekinjena babiška skrb, ki ima dokazano boljše učinke na zdravje žensk in dojenčkov kot skrb, pri kateri za žensko med nosečnostjo, porodom in po njem skrbijo različni strokovnjaki. Ob babicah pa zdravnike potrebujemo, kadar so možni morebitni zapleti, pri nekaterih kroničnih boleznih in podobno. Ženska z nizkim tveganjem lahko varno rodi v bolnišnici, v neodvisnem porodnem centru, ki ga vodijo babice, ali doma ob pomoči izobražene in izkušene babice in v ustreznem sistemu, ki zagotavlja zdravniško zaledje, « pravi dr. Zalka Drglin.

Knjiga, ki bo pregnala vse dvome o naravnem porodu: Ina May Gaskin, Modrost rojevanja. Odtipkajte tudi www.mamazofa.org (Združenje Naravni začetki) in www.ondina-ak.si in se odločite za smejoči porod.

Za strokovno mnenje in pregled članka se zahvaljujemo dr. Zalki Drglin iz Združenja Naravni začetki in Andreji Korošec, višji fizioterapevtki in vodji projekta Smejoči porod.

Petra Kocjančič

Fotografija Shutterstock

ELLE maj 2008