Pred kakšnimi petimi leti sem se imela priložnost preizkusiti v nordijski hoji nekje med salzburškimi hribi pod vodstvom čednega inštruktorja. Niti prelepa narava niti inštruktor me nista prepričala, da je to šport zame, čeprav sem vedno občudovala pristaše nordijske hoje, ki jih je bilo po avstrijskih gričih in dolinah na navaden vikend več kot tekačev na PST-ju mesec dni pred Ljubljanskim maratonom.
PETRA ARULA
Vedno se mi je zdela nekako upokojenska, čeprav sem vedela, za kaj vse mi lahko koristi. Kakorkoli, bo že prišel čas zanjo, ko bom starejša, sem si mislila. Pa je spet prišla priložnost. In sem si rekla – no, pa dajmo.
Tokrat sem se po tivolskih gričih 'podila' s simpatično inštruktorico in v jutrih, oblitih z meglicami in včasih blagoslovljenih s sramežljivim soncem, usvajala pravila, za katera sem ugotovila, da se jih splača naučiti, da bom dobila od palic za nordijsko hojo res to, kar si želim – da bom z njimi pokurila kar 40 odstotkov več energije kot brez njih (ali z navadnimi pohodniškimi palicami), da se ne bom prav nič bolj trudila kot pri navadni hoji, celo za 25 odstotkov manj bom obremenila sklepe in hrbtenico, kot pri hoji brez nordijskih palic, da bodo med mojimi pohajkovanji delale tudi trebušne in hrbtne mišice (tu je aktivnih kar 90 odstotkov mišic celega telesa), izdatneje pa bom delala tudi na učvrstitvi zadnjice, rok in nog!
Čeprav so bila jutra ledeno mrzla, sem z vsakim korakom čutila, kako za seboj puščam stres in negativne misli. Vedno lahkotnejša sem bila, vedno bolj sem pospeševala korak, vedno bolj na polno sem dihala in vedno bolj sem živela! Učenje z inštruktorjem je prej zabavno kot kaj drugega, nordijske hoje se zlahka nauči prav vsak, paziti moramo le na nekaj stvari, ki so res pomembne, v nasprotnem imamo palice le za okras.
Inštruktorica mi je med učenjem nordijskega sloga povedala, da se ogromno ljudi preizkusi v nordijski hoji, ker si želijo shujšati; neka njena učenka je z redno hojo izgubila kar 25 kilogramov! Drugi 'stranski učinki sprehodov', pri katerih veliko dela naredijo palice namesto nas, so prav tako obetajoči: odpravljajo nespečnost in utrujenost, lajšajo razdražljivost in jezo, zmanjšujejo povečan apetit in povečujejo samozavest ter izboljšujejo držo, povečujejo raven energije; zdravniki pošiljajo k inštruktorjem nordijske hoje tudi ljudi s težavami s koleni, kolki, gležnji ali vratnim, ledvenim ali križnim delom hrbta, ter tiste, ki bi radi okrepili dihalni ter srčno-žilni sistem.
Sama sem bila vseeno prepričana, da nordijska hoja kljub vsemu, kar mi ponuja, ni šport zame, saj se moje karpalno zapestje začne mravljinčiti, ko se nekaj časa sprehajam s palicami, a inštruktorica Nataša, ki je po izobrazbi diplomirana medicinska sestra, pravi, da bi lahko z redno in pravilno vadbo odpravila tudi svoje karpalno zapestje!
Vibracije se namreč iz palice, če je iz ustreznih materialov, ne prenašajo na sklepe rok, tako kot pri pohodnih palicah, ki so narejene popolnoma drugače od palic za nordijsko hojo. »Samo pravilna tehnika in ustrezne palice lahko pomagajo pri težavah pri utesnjenem karpalnem kanalu. Seveda je pomembno tudi, koliko časa že imaš težave, zakaj so nastale . . Pod strogim nadzorom, brez pretiravanj in z upoštevanjem anamneze bova verjetno tvoje zapestje popolnoma pozdravili, « me je spodbudila Nataša in me hkrati opomnila: »Če bi nordijsko hojo izvajala nepravilno, pa bi svoje težave lahko le poslabšala.«
Tokrat je nordijska hoja premagala vse moje predsodke – zelo rada se sprehajam in zakaj ne bi sprehodov s palicami v rokah spremenila v resno rekreacijo? Poleg tega se mi zdi zadnje čase tek, ki sem ga včasih oboževala, nekoliko agresiven, nordijsko hojo pa sem začutila kot nekakšno meditacijo – mir in tišina okoli mene, zraven pa le še ritmično udarjanje palic. Pa vendarle še en ampak – imam majhnega otroka! In tekanje za otrokom nekako ne gre skupaj s palicami. Morda je to pravzaprav prednost – torej bo ura nordijske hoje urica samo zame.
Osnovna pravila
Pravila nordijske hoje so preprosta, a nordijska hoja je učinkovita in zdravilna le, če jo izvajamo pravilno, zato si najprej omislite tečaj, na katerem boste hodili z izposojenimi palicami, potem pa z inštruktorjevo pomočjo kupite prave zase.
Ritem hoje je naš naravni ritem (preizkusite ga tako, da boste s palicami drsali po tleh, in potem v enakem ritmu začnite hoditi še s palicami). Vrat in ramena so sproščeni, palice premikamo ob telesu. Ko s palico zamahnemo naprej, je komolec rahlo skrčen, pri zamahu nazaj je roka iztegnjena, pri tem odpremo tudi dlan. Nikoli ne premikamo roke le v komolcu – premikamo celo roko od ramen navzdol. Hodimo z dvignjeno medenico in s poravnano telesno držo, vendar smo kljub temu nagnjeni nekoliko naprej.
Vzpenjanje na hrib in spuščanje s hriba zahtevata posebno tehniko.
Za izkušnjo nordijske hoje se zahvaljujem Nataši Kolenc (www.navita.si in www.nordijska-hoja.com).
