To je tako kot vožnja s kolesom; ko se enkrat naučiš, je nikoli ne pozabiš, « zamahneš z roko in težavo odpihne, meni pa ostaja nad glavo in se povečuje. Kaj če se ga nisi nikoli čisto zares naučil voziti? Ne recite mi, da sem edina na tem planetu, ki sem prešpricala izpit za kolo, ker se nikoli nisem dokončno znebila strahu pred vožnjo brez koleščkov?
Okej, tudi če sem, me ni sram priznati, dovolj let sem se skrivala pred vsem, kar spominja na krog, pred žogami za košarko in žogicami za pingpong, pred hulahopom ter takšnimi in drugačnimi kolesi. In sem se vrnila na bicikel, kot mala punčka en krog po dvorišču. Ničesar se nisem spomnila, niti strahu ne.
Da se ne vozim s kolesom, je verjetno najbolj zdrava odločitev, saj nimam blage veze, kaj pomenijo tisti krogci, trikotnički in kvadratki na drogu, ki se jim strokovno reče prometni znaki. Poleg tega ne bi nikoli nosila kolesarske čelade, če skočim samo do trga. Je pa res, da sem že preštudirala pot, s katero se izognem marsikateri prometni dilemi in se v enem kosu pripeljem do mesta, čeprav še vedno mislim, da bi hitreje prišla peš, če bi seveda nosila udobno obutev. Ker pa je v zraku že čutiti poletje in se mi iz izložb smehljajo sandali vsakršnih višin, sem si zaželela kolo. Táko, primitivno, brez prestav, z udobnim sedežem in majhnimi kolesi, da, nikoli si nisem mislila, da bom kdaj izjavila kaj takšnega, ampak – hočem ponija! Z njim se bom lahko pripeljala do katerihkoli vrat. Seveda potem odpade frufru, ker bi ga na kolesu razpihala, bom pa imela dober izgovor za nova sončna očala – nekdo me namreč mora varovati pred mušicami in preostalimi naključnimi živalskimi kamikazami –
ter seveda sandale.
Sreča na verigici
Najboljša predpriprava za žvižganje na kolesu je potenje na njem. V fitnesu ga imamo vsi radi, je malo manj naporen kot tek ter z več tradicije in dostojanstva kot orbitrek ali steper. V sobi ga imajo tako stare mame kot strastni športniki. To, da nas zraven grabijo sladke bolečine v zadnjici, je le še dodatna motivacija – kdo bi si mislil, da lahko naredimo kaj za svoje telo, medtem ko sedimo in listamo revijo? Prava ljubezen pa se začne s prvim izletom v naravo. Toda ne pretiravajte, če ste šele začeli spoznavati moč pedalov, se to poletje še ne odpravljajte na pot po jadranski magistrali, saj boste zagotovo vrgli kolo v koruzo. Spoznavajte se počasi, večkrat na teden po pol urice in ob koncu tedna nekaj kilometrov dlje. Kolesarjenje je tako priljubljen šport kot hribolazenje tudi zato, ker medtem ko telo ‘dela’, oči počivajo na naravnih krasotah, ki jih z za okolje najbolj prijaznim prevoznim sredstvom tudi ohranjate. Če je naša dežela za vas še neraziskano območje, si pri organiziranju izletov pomagajte s kolesarskimi kartami in z vodniki, kot je Veliki kolesarski vodnik po Sloveniji, na morje pa se vedno lahko odpravite s Slovenskimi železnicami, ki na nekaterih vlakih omogočajo prevoze koles.
Če je moj konjiček dovolj dober za pot do službe, to še ne pomeni, da bo zdržal do prve vasi. Kot se razlikuje športno kolesarjenje od tistega po mestu, se razlikujejo tudi kolesa. Glede na to, da niso najbolj zvesta in rada menjavajo lastnike, četudi jih privežemo na verigo, priporočamo, da za mestna ne zapravljate bogastva. Vložite ga raje v tista, ki jih boste iz domače kolesarnice spustili le za ture.
Pri nakupu se pustite podučiti strokovnjaku, saj se med seboj ne razlikujejo le po namembnosti, ampak tudi po velikosti in obliki, tako kot mi. Sicer pa je nastavitev kolesa precej podobna pomerjanju oblek, tudi pri tem je namreč pomembno, kako dolge noge, roke in trup imamo, saj to vpliva na višino okvirja, dolžino gonilke, nosilcev krmila in višino sedeža. Od številke noge je odvisna nastavitev kolesarskih čevljev ali pritrditvenih ploščic na pedala. Kolo je podaljšek nas samih, je naša mobilna ‘oblekica’, narejena po meri. Zato ga ne morete kar tako ukrasti partnerju, četudi si je kupil identičnega. Neprimerne nastavitve namreč povzročajo bolečine v hrbtenici, ramenih, rokah, kolenih, lahko pa se končajo s poškodbami mišičnega, vezivnega in sklepnega tkiva.
Goli v sedlu
Bodimo iskreni, večino nas pri kolesarjenju najbolj privlači ideja, da vse skupaj presedimo. Toda ali niso sedeži bolj neudobni od tistih v Gallusovi dvorani? Ne nujno, sedež je namreč res kraljevski del, zato je posebni del opreme, kar pomeni, da ga lahko kupimo posebej in izberemo takšnega, ki tako po obliki kot trdoti in materialu najbolj ustreza naši tazadnji. Ker imamo ženske širšo medenico, je primernejši širši, tistemu bolečemu pritisku na sramnične kosti se lahko izognemo z mehko podlogo iz gela v sredini ali celo z odprtino.
Drugi stik kolesarja s kolesom predstavlja krmilo, ki se nastavi po višini in tudi legi naprej–nazaj, kar vpliva na položaj pri vožnji in povzroča ali odpravlja bolečine v zgornjem delu trupa, hrbtenici in rokah. Tretji stik sta pedala. Izbiramo med klasičnima, ki ju lahko uporabljamo v obeh smereh, kombiniranima, ki imata na eni strani nastavek za specialne kolesarske čevlje, za vse, ki nameravate na kolesu preživeti veliko časa, je morda najbolj smiselno kupiti takšna, ki sta namenjena izključno kolesarski obutvi. Poleg nje vam bodo videz pravega biciklista zagotovila tudi posebna oblačila. Čeprav še vedno čakamo na Stellino, ima vsaka večja športna znamka posebno linijo, namenjeno tej disciplini. Umetnost sedenja se pozna tudi pri hlačah, za katere bi lahko rekli, da so osrednji kos kolesarske garderobe, oprijete so, obložene s posebnimi vložki in protibakterijsko obdelane, saj se nosijo na golo kožo. Glede na vremenske razmere, v katerih nameravate obračati pedale, izbirajte med kratkimi, tričetrtinskimi ali dolgimi, enako velja za zgornje dele in nepogrešljivo vetrovko.
Modri dodatki
Nobena frizura ni dovolj dober razlog, da si na glavo ne bi poveznili čelade. Če jo bomo prav nosili, bo na njej nekaj Viktorja & Rolfa, nizozemska oblikovalca sta namreč nekoč na pisto že poslala manekenke z motorističnimi čeladami. Pod njo ne boste zakuhali, saj ima zračne odprtine za hlajenje in je nenavadno lahka. Njeno kakovost jamči nalepka, da ima opravljen A-test. Je poleg sreče vaša edina prijateljica v nezgodi, zato jo kupite kar skupaj s kolesom.
Kolesarske rokavice niso samo lepotni dodatek, zagotavljajo boljši oprijem krmila ter ščitijo dlani pred vremenskimi vplivi in morebitnimi padci. Prav tako ni nič nastopaškega v zaščitnih očalih, varujejo nas pred UV-žarki in tudi žužki, ki letijo v napačno smer. Pri tolikšni hitrosti nam namreč mušica, ki je bolj pri sebi, resnično lahko poškoduje oko. Ne pozabite še na plastenko za pijačo, zračno tlačilko, set za krpanje zračnic, ki je naprodaj tudi na bencinskih postajah, in seveda ključavnico. Skrb za kolo se ne konča, ko obrnemo ključ, ampak ga moramo občasno očistiti in servisirati. Redno pregledujte predvsem zavore in pnevmatike.
Sklep
Po enem izletu mi je jasno, da bom poleg ponija potrebovala tudi žrebca. Obstaja namreč vožnja s kolesom, ki je luštna in primerna za petke in pétke, potem pa obstaja še nekaj drugega – kolesarstvo. Še vedno se ne znam peljati, ne da bi s krmila spustila obe roki, kdaj izberem napačno prestavo in zaradi smejanja pojem kakšno mušico, toda prav takšne vožnje ne pozabiš nikoli.
Urša Jerkič
Fofografija: Steve Hiett
Model: Barbara Fialho@Viva
