Resnice o vadbi

Elle ruši mite o telesni zmogljivosti z najnovejšimi odkritji.

Resnice o vadbi - Foto: profimedia, promocijsko gradivo

1. Mit: Novih možganskih celic ni mogoče ustvarjati.

Dejstvo: V srednji šoli smo se pri biologiji učili, da se rodimo z določenim številom možganskih celic in da jih nikoli ne bomo imeli več. Če izčrpamo svojo zalogo s pretirano miselno ležernostjo oziroma možgansko nedejavnostjo (ali pač s staranjem), naša mentalna funkcija počasi veni. A odkritje iz leta 1998 je to prepričanje pošteno zamajalo. Znanstveniki so med raziskavo o tem, kako se delijo in širijo rakave celice, v tkivo pacientov injicirali spojino, ki označuje nove celice. Med obdukcijo bolnikov, umrlih za rakom, so označene celice našli tudi v možganskem tkivu – šlo je za nove nevrone. Danes je že potrjeno, da nevrogeneza (nastajanje novih nevronov) poteka vse življenje.

Bistvo: Upad možganskih celic se upočasni, če se dovolj gibate. Ko so ameriški znanstveniki izvedli laboratorijski poskus na miših, ki tečejo v kolesu, so po nekaj tednih v možganih tistih, ki so tekle, odkrili dvakrat toliko novih celic kot pri mirujočih.

2. Mit: Tek uničuje kolena.

Dejstvo: Veliko ljudi verjame, da tek uničuje kolena in da celo spodbuja razvoj artritisa. A razveseljive novice prihajajo z ameriške univerze Stanford University, ki že 20 let preučuje tekače. Nekaj jih je res imelo rahlo artritični koleni, a glede na končne rezultate študije je le pri petini tekačev prišlo do pravih artritičnih sprememb, medtem ko so te odkrili pri kar 32 odstotkih v kontrolni skupini (netekači). Le dva odstotka kolen tekačev je postalo zelo artritičnih, v kontrolni skupini pa skoraj 10 odstotkov.

Tudi avstrijska študija tekačev je pokazala, da v kolenih tekačev na dolge razdalje, ki so tekli že več kot desetletje, ni bilo nikakršnih degenerativnih sprememb, kar je raziskovalce privedlo do mnenja, da je kontinuirani tek lahko prej zaščita kot samouničujoče ravnanje – predvidevajo, da se s spodbujanjem hrustančne celice delijo in obnavljajo.

Bodite previdni, ko tečete, če ste si v preteklosti že poškodovali koleno, še zlasti če ste si pretrgali sprednjo križno vez, saj to poškodbo povezujejo z močno povečanim tveganjem za artritis.

Bistvo: Ne ozirajte se na godrnjače, ki so preleni, da bi redno tekli, in zato iščejo različne izgovore, med katerimi je najpogostejši prav ta, da tek škodi kolenom.

3. Mit: Postanete lahko tako fit, kot želite, če le dovolj vadite.

Dejstvo: Pred kratkim so na Finskem izvedli raziskavo, v kateri je sodelovalo 175 odraslih, ki prej niso nič vadili, potem pa so se vpisali v vadbeni program. Po 21 tednih so nekateri pridobili kar nekaj vzdržljivosti, drugi pa so pridobili moč. Zelo malo med njimi pa jih je doseglo oboje. Nekateri so bili prikrajšani za moč (do 12 odstotkov), drugi za vzdržljivost (do osem odstotkov). Seveda ni pošteno, a na žalost ne bomo nikoli dosegli enakih rezultatov znotraj istega programa vadbe kot naši kolegi. Kriva je genetika. Znanstveniki so namreč ugotovili, da imajo tisti, ki se ne odzivajo na pridobivanje moči, določene dele DNK drugačne od tistih, ki moč pridobivajo.

Bistvo: Te razlike vam vsekakor ne smejo biti izgovor, da preskočite vadbo, saj se njene koristi ne morejo meriti le po tem, ali lahko pretečete pet kilometrov ali dvignete 20-kilogramske uteži. Res pa je, da se morate malo preizkušati in raziskovati, preden odkrijete vadbo, ki je najprimernejša za vaš genetski profil.

4. Mit: Vadbe ni nikoli preveč.

Dejstvo: Ko so srca upokojenih olimpijcev in maratoncev primerjali z osebami srednjih let, ki so večino življenja 'presedeli', so v srčnih mišicah športnikov našli brazgotine, pri 'sedeči' skupini pa teh ni bilo. Vprašanje, koliko vaje je potrebno za zdravje in vitalnost, tako ostaja odprto. Kardiologi pa so večinoma še vedno istega mnenja: manj skrb vzbujajoči so tisti, ki pretiravajo z vadbo, kot tisti, ki sploh ne vadijo.

Znanstveniki po svetu trdijo, da blaga vadba, kot je polurni tek, poveča moč možganov oziroma spodbudi nevrogenezo, naporen in dolgotrajen tek pa lahko doseže nasprotni učinek.

Na univerzi v Illinoisu so temu dodali še poskus z mišmi, ki so najprej več kot dve uri tekle, nato pa so jih okužili z virusom gripe – 70 odstotkov jih je po tem umrlo. Prav tako je virusu podlegla polovica skupine miši, ki se niso gibale. Skoraj vse miši, ki so pred vbrizganjem virusa vsak dan tekle 30 minut, pa so preživele.

Bistvo: Tako kot pri večini stvari v življenju – zmernost je najboljša.

5. Mit: Proti staranju ne moremo nič.

Dejstvo: Dvojčki so zelo koristni, kadar raziskujemo, koliko vpliva na staranje ima genetika v primerjavi z življenjskim slogom. Leta 2007 so raziskovalci v Londonu vprašali 2.401 britanskih dvojčkov o njihovih vadbenih navadah in vzeli njihove krvne vzorce. Preučevali so stanje telomerov – struktur na koncih verige DNK, ki v času delitve celic preprečujejo izgubo genetskih informacij, in s staranjem medtem postajajo vse krajši.

Ugotovili so, da je imel tisti od dvojčkov, ki je bil v življenju bolj aktiven, torej se je več ukvarjal s športom, daljše telomere oziroma mlajše celice od svojega sorojenca. Ta ugotovitev podpira dobro novico o 'odložitvi' staranja. Številni telesni znaki, za katere smo nekoč mislili, da so posledica staranja, so bolj kot to posledica neaktivnosti. Izgubo mišične mase smo povezovali s starostjo, a raziskave znanstvenikov nam sporočajo, da so mišice nog starejših tekačev 'opremljene' z motoričnimi enotami – pokazatelji mišičnega zdravja, in sicer jih imajo celo več kot 25-letniki, ki ne tečejo. Telovadba bi torej lahko zmanjšala škodo, povezano s staranjem, ki doleti motorične enote, tudi v sedmem desetletju življenja.

Bistvo: Redna vadba ohranja ljudi biološko mlajše od tistih, ki se te v življenju vzdržijo.

6. Mit: Bolečim mišicam pomaga led.

Dejstvo: Ko bolečim mišicam privoščimo ledeno kopel, čutimo olajšanje, a znanstveniki se sprašujejo, ali ta praksa v resnici dobro deluje.

Ena od študij je namreč pokazala, da so udeleženci maratona, ki so po izčrpavajočem teku držali noge v ledeni kopeli, naslednji dan občutili prav toliko bolečin in imeli enake otekline kot člani kontrolne skupine. Protokol ledenega potapljanja je bil torej neučinkovit pri zmanjševanju bolečine in obnavljanju mišic.

Bistvo: Raziskovalci so dokazali, da lahko led le začasno zamrzne bolečino v bolečih mišicah, hkrati pa zavira tudi proces obnavljanja oziroma vračanja mišic v prvotno stanje.

7. Mit: Vaš ITM je pokazatelj vašega zdravja.

Dejstvo: Indeks telesne mase oziroma ITM je številka, ki jo dobite, če svojo težo (v kilogramih) delite s svojo višino na kvadrat (v metrih). ITM od 18,5 do 25 pomeni, da niste predebeli oziroma da je vaša telesna teža v mejah normale ter kot taka zdrava, ITM nad 30 pa pomeni, da je vaša telesna teža prekomerna in da je vaše zdravje potencialno ogroženo.

A profesor z oxfordske univerze meni, da ta formula ni popolna, saj ne upošteva dejstva, da imajo visoki ljudje lahko večji delež maščobe, porazdeljen po celotnem telesu, ki nanese precej kilogramov, ne da bi bili za svojo velikost na splošno pretežki. Poleg višine in teže bi moral biti v izračunu po njegovem mnenju še tretji element, in sicer splošni večji obseg. Do pravega izračuna bi po njegovem prišli, če bi svojo težo pomnožili z 1,3, in rezultat delili s svojo telesno višino v metrih, pomnoženo z 2,5. Nove številke pomenijo, da lahko visoki ljudje izgubijo nekaj ITM-točk, manjši pa jih lahko nekaj pridobijo.

Bistvo: Opredeljevanje splošnega zdravja je precej bolj zapleteno kot enačba, ki jo dobimo s svojo višino in težo, a zdravniki trdijo, da prav nič ne boli, če vendarle ostanete pozorni na svoj ITM.

Prevedla in priredila: Nina Pretnar

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri