Stres in potenje

Z dr. Neno Kopčavar Guček, zdravnico specialistko družinske medicine, smo se pogovarjali o telesnem odzivanju na stres.

Stres in potenje

Dr. Nena Kopčavar Guček trenutno skupaj s psihologom dr. Aleksandrom Zadelom sodeluje v izobraževalnem programu o stresu, v preteklih letih pa je bila nekajkrat predavateljica in/ali vodja delavnic o stresu, namenjenih različnim skupinam udeležencev: zdravnikom, farmacevtom in vodilnim delavcem.

Kakor vemo, ponavljajoče se stresne situacije vplivajo na človeški imunski sistem. Kaj se med stresom pravzaprav dogaja v telesu?

Stres je odziv organizma na zunanje dražljaje – stresorje. To je prastar, samoohranitveni nagon: pod vplivom stresorja se v organizmu sprožijo reakcije, ki telesu omogočijo beg ali boj. Najpomembnejši dejavniki tega odziva so stresni hormoni, med njimi sta najbolj znana kortizol in adrenalin.

Stresni hormoni mobilizirajo energijo in omogočijo večjo mišično moč, dihanje in srčni utrip se pospešita, zviša se krvni tlak. Na ta račun pa so določeni procesi, kot so rast, imunost, prebavljanje hrane in reproduktivna (spolna) funkcija, začasno zapostavljeni oziroma manj aktivni.

Kakšni so najpogostejši vzroki za stres?

Vzroki za stres so različni. Lahko gre za povsem individualno doživljanje, na primer konfrontacijo s predpostavljenim, lahko gre za tako imenovani kataklizmični stres, na primer ob naravnih katastrofah, vojnah, ekstremnih vremenskih in klimatskih razmerah.

Kadar gre za stalno prisoten stres, ki ga poskušamo potisniti v podzavest, govorimo o stresu ozadja (na primer hrup prometa z ulice). Zanimivo je, da so stresni tudi zelo pozitivni dogodki, na primer zaključek šolanja, rojstvo otroka, selitev, zadetek na loteriji.

Koliko stresnih točk si zasluži posamezni dogodek, si lahko ogledate na spletu – smrt zaročenca naj bi pomenila 100 stresnih točk, ločitev 65, 50 poroka, 40 nosečnost in na primer počitnice 13. Točke se skozi življenje seštevajo, vrednost 200 in več pa že lahko ogroža zdravje.

Potenje je eden izmed naših odzivov na stres. Koliko je za potenje dejansko odgovoren stres?

Potenje v povezavi s stresom je posledica aktivacije stresnih hormonov, ki potenje sprožijo. Nekomu, ki se čezmerno poti, pa lahko ta pojav v določenih situacijah tudi sam povzroči stres.

Potenje je način uravnavanja telesne temperature in vode, kar je pozitivno: ljudje, ki zlahka uravnavajo telesno temperaturo, so bolj prilagodljivi različnim okoljem. V savni, na primer, zdržijo dlje in lahko sedijo na višjih (bolj vročih) mestih.

Kaj pa pomeni, če se ne potiš? Je to slabo?

Kdor se poti zelo malo ali nič, je morda samo trenutno zelo dehidriran. Na splošno pa se ljudje, ki se manj potijo, težje prilagajajo visokim zunanjim temperaturam. Ne pozabimo, da se skozi znojnice lahko izločajo tudi nekatere odpadne in strupene snovi, kot je alkohol. Nekdo, ki se ne poti, strupe izloča počasneje.

Potenje in neprijeten vonj. Zakaj pot pogosto smrdi in ali obstaja rešitev za to? Ima potenje zaradi stresa drugačen vonj od potenja ob telesni aktivnosti?

Vonj potu je odvisen od številnih dejavnikov. Ne le od rase oziroma barve kože, temveč tudi od prehrane in pijače. Vonj ljudi, ki na primer uživajo veliko česna, ovčetine, alkohola, ima povsem specifičen vonj. Na splošno velja, da čist, torej oprhan, in prvič prepoten posameznik nima vonja. Ponovno potenje pa zaradi bakterij, ki se namnožijo na potni koži, že lahko pomeni neprijeten vonj.

Značilno vlogo pri tem igra tudi tkanina, ki jo nosimo: bombaž značilno bolje vpija znoj kot nekatere vrste sintetike. Vonj potu pa je spremenjen tudi pri nekaterih boleznih, kot so okvare in bolezni ledvic. Naj omenim še, da znojnice niso edine žleze, ki označujejo posameznikov značilni vonj. Naša koža vsebuje tudi žleze lojnice, pa dišavnice ...

Menda je vonj potu različen glede na okoliščine, v katerih je nastal: drugačen je tisti, ki je posledica ukvarjanja s športom, kot tisti, ki je nastal zaradi strahu ali stresa ... Ne vem, ali za to obstajajo znanstveni dokazi, a v praksi morda drži.

Je nočno potenje posledica delovanja hormonov, stresa ali znak bolezni? Kako prepoznamo, za kakšno nočno potenje gre?

Nočno potenje je lahko posledica različnih vzrokov: morda gre samo za zelo živahno predelavo dnevnih vtisov v podzavesti, stresa, vzrok so lahko mena, zvišana telesna temperatura ob okužbi ali vnetju, motnje v delovanju ščitnice, zvišan krvni tlak, bolezni kostnega mozga ...

Če so težave pogoste, hude in zanje ne najdemo pravega vzroka, se je priporočljivo naročiti pri zdravniku, ki bo s pregledom in preiskavami lahko pomagal pri iskanju pravega vzroka.

Kaj menite o dezodorantih, ki omilijo telesno reakcijo potenja in neprijetnega vonja v stresnih situacijah?

V določenih poklicih si intenzivnih telesnih vonjev res ni mogoče predstavljati, na primer v letalu, operacijski sobi, kuhinji ... Poskrbeti moramo za telesno higieno in primerno obleko ter seveda tudi za odpravo telesnih vonjav.

Je za telo škodljivo,  če se potenje prepreči (na primer s posegom z botoksom ali z antiperspirantom)? Kako telo potem izloči strupe?

Agresivno preprečevanje potenja posega v telesno ravnovesje, zato se operativni posegi (tako imenovana vagotomija) redko obnesejo; potenje se namreč največkrat prenese na sosednjo regijo. Pri delu srečujem tudi posameznike, ki zaradi občutljive kože težko prenašajo intenzivne dezodorante ... Mislim, da mora vsakdo najti sebi primeren način spoprijemanja s stresom in kozmetični preparat, ki njegovi koži najbolj ustreza.

Besedilo: Petra Windschnurer

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri