Veliki svet sanj

Sanj vam ne more nihče vzeti. Z njimi lahko spoznate sami sebe, premagate strahove in rešite težave.

Veliki svet sanj

V avtu sem z nekim tipom. Prvič ga vidim, a vliva mi občutek zaupanja. »Ne vem, kako se počutiš ti, ampak jaz bom malo zaspal,« mi reče in se obrne na vozniškem sedežu. »Tudi jaz bi, če lahko?« bojazljivo vprašam. »Zakaj pa ne?« zamrmra in utone v spanec. Najsrečnejša oseba sem ... spim.

Ja, to so moje sanje, tako navadne, čisto vsakdanje, medtem ko se drugi hvalijo z vesoljskimi potovanji in tretji pritožujejo nad simboliko, ki je ne morejo razvozlati niti s pomočjo psihologa ... Ne vedo, kaj jim sporoča podzavest, moje sanje pa meni vse skupaj predstavljajo, kot da sem oseba s posebnimi potrebami.

Velikani človeške vrste so v sanjah dobivali prebliske in odkrivali formule, nagrajene z Nobelovimi nagradami, jaz pa sanjam, kako spim. In kar je pri tem najbolj zanimivo – zjutraj sem srečna kot Einstein, ki se mu je v sanjah prikazala relativnostna teorija. Govorijo, da se je Mozart zbujal z gotovimi skladbami in da je Mendelejev prisanjal periodni sistem. Največji srečnež pa je bil zagotovo Robert Lewis Stevenson, ki sta ga v budnem stanju mučila dr. Jekyll in gospod Hyde, roman pa je začel pisati, ko se mu je v snu sestavila strukturirana zgodba; in pozneje je sanjal še nadaljevanja. Kako potemtakem ne bi pomislili, da so sanje vedno pozitivne? Neki vojak je med prvo svetovno vojno v zaklonišču sanjal, da ga zasipa zemlja. Vstal je in odšel na prosto ter zato preživel bombni napad. To je bil Hitler. V znak zahvale si je zadal nalogo, da reši Nemčijo.

Se spominjate nadaljevanke Severna obzorja, v kateri je Chris in the Morning sanjal sanje svojega brata? Če ste mislili, da je to dobra scenaristova zamisel, ni prav nič posebnega. 'Sanjska resničnost' je še bolj fascinantna, obstajajo namreč znanstveni zapisi, da znajo prebivalci neke majhne vasi na Korziki hkrati sanjati iste sanje.

Včasih težko določimo, kaj se nam je v resnici zgodilo in kaj smo sanjali, zato se verjetno počutimo kot kitajski modrec Čuang Ce, ki ni bil prepričan, ali je sanjal netopirja ali je bil on sam netopir, ki je sanjal, da je človek. Bilo bi nam veliko lažje, če bi se strinjali s španskim piscem, Pedrom Calderónom de la Barco, in sprejeli, da so življenje sanje.

Kako si jih zapomniti?

Dovolj je, da si to zaželite, in zapomnili si jih boste celo tisti, ki uporniško trdite, da ne sanjate. Ocenjuje se, da vsako noč sanjamo najmanj dve uri, zato nehajte verjeti, da ste izjema, bodite pošteni in rajši recite, da si sanj ne zapomnite. A tudi to se lahko spremeni – prav vsak si jih lahko namreč zapomni s pomočjo trikov. Najpreprostejši način je, da jih, takoj ko se zbudite, nekomu poveste ali pa se posnamete z diktafonom. »Najbolje bo, da jih zapišete, tudi če se spomnite le ene same podrobnosti, ki je povrhu še brez pomena,« pravi Branka Jakelić, avtorica knjige Govor snova, ki ima evropski certifikat za psihoterapijo in je s svojimi delavnicami pogosto prisotna tudi v Sloveniji.

Po 20 letih dela po metodah gestalt, psihodrame in transpersonalne psihologije in na temelju lastnih izkušenj in izkušenj svojih pacientov trdi, da je dovolj pred spanjem samemu sebi reči, da se želiš zjutraj spomniti sanj, in to ti tudi uspe. Modificirana različica tega trika vključuje kozarec vode – pred spanjem iz njega odpijete polovico vode in rečete, da se boste zjutraj spomnili sanj; ko se zbudite, pa popijete preostanek vode in si zapišite vse, česar se iz sanj spomnite.

Za lažje razumevanje sanj je prav, da pomislimo še na 'mehaniko' sanjanja. Ponoči se, zelo na splošno povedano, izmenjujeta dve fazi spanja, in sanje se pojavljajo v tisti, ki se zaradi hitrega premikanja oči imenuje REM (rapid eye movement) ter služi za razvoj in obnovo možganske strukture. Zanimivo je, da nedonošenčki v inkubatorju največji del spanja odspijo v REM-fazi, da nadomestijo izgubljeni čas v maternici in se jim 'dogradijo' možgani. Druga faza je faza globokega spanja, v kateri se obnavlja celotni organizem, in v njej naj ne bi sanjali. Čeprav sicer obstajajo raziskave, ki dokazujejo, da sanjamo tudi v tej fazi, so za nas vendarle najzanimivejše simbolične sanje iz prve faze spanja. Več časa ko preteče med fazo REM in prebujanjem, težje si je sanje zapomniti.

Čas sanj

Ena izmed najzanimivejših in zelo učinkovitih tehnik spominjanja sanj izvira iz 'časa pred začetkom časa', kot avstralski domorodci imenujejo 'kraj', od koder so prišli. Aborigini sklepajo, da vse na Zemlji izvira iz časa sanjanja, zato so jim sanje svete in pomembne za nadaljnji razvoj – kot hrana za življenje. Obred Čas sanj je pri njih svojevrsten način vstopa v svet odraslih, na katerega se aborigini začnejo pripravljati že kot otroci. Cilj je namestitev notranje ure, da se prebudijo neposredno pred svitanjem, takoj nato pa morajo spet na kratko zaspati, še preden se dokončno prebudijo. V tem kratkem času bodo sanjali sanje, ki si jih bodo zapomnili in jih prenesli plemenskim starešinam.

V praksi 'spalcev' 21. stoletja je obred Čas sanj videti tako, da programirate svojo visokotehnološko budilko, ki zazvoni 15 minut prej, preden se morate zbuditi, pri tem pa je ne pozabite nastaviti, da zazvoni tudi takrat, ko morate resnično vstati. V teh 15 minutah boste v REM-fazi in sanje si boste zagotovo zapomnili, saj ne boste 'padli' v fazo globokega spanja.

Potrebovali boste teden ali dva, da boste obvladali svoj Čas sanj. Če je to tehniko usvojila oseba, ki sanja prozaične sanje, potem ste lahko celo največji nesanjavci prepričani, da se boste spominjali svojih.

Zakaj niso jasnejše?

»Podzavest, v kateri živi naš duh, je veliko bolj sofisticirana od zavesti,« je zaključil psihoanalitični genij Sigmund Freud. In sanje so 'vizualni' izraz podzavesti. Omogočajo nam veliko večjo sposobnost dojemanja samih sebe kot naša zavest. Kot šifrirane kode naše podzavesti simboli v sanjah čuvajo naše mentalno zdravje pred strahovi in željami, ki se jih v budnem stanju ne zavedamo. »Zavest je čez dan izpostavljena zadostni količini resničnosti; če bi ji bili izpostavljeni še v sanjah, bi bila to strašna obremenitev – sanje bi bilo seveda lažje razlagati, toda spanec potem ne bi pomenil nikakršnega počitka od resničnosti,« predpostavlja slavna ameriška jasnovidka Silvia Brown, soavtorica Knjige sanj.

»Naučite se čim več o simbolih, toda ko analizirate določene sanje, vse to pozabite!« je svetoval Freudov mladi kolega in učenjak Carl Gustav Jung, ki je v knjigi Psihologija in alkimija podal analizo simbolov sanj. Ne sprejemajte slepo običajnih pomenov arhetipov in simbolov, če ta niso primerna za vas. Ptice na primer simbolizirajo svobodo, toda ne tudi za vas, če se jih na primer panično bojite. Začnite sestavljati svoj popis simbolov in njihovih pomenov.

Silvia Brown navaja primer stranke, ki se je zbujala v paniki vsakič, ko je sanjala breskve v takšni ali drugačni obliki. Z analizo sanj je prišla do presenetljivega odgovora – ko je bila stara 12 let, ji je umrla mama zaradi zapletov v nosečnosti. Spomnila se je, da je imela mama več tednov pred smrtjo nepotešeno željo po breskvah, zato jih je ona podzavestno povezovala z njenim nenadnim odhodom.

Oniromantija za popolne začetnike

V želji, da bi našla odgovor na svoje neobičajne, domišljijske sanje, se je moja prijateljica spomnila stare knjige o sanjah, ki jo je podedovala od svoje babice. Iskala je, kaj pomeni, če sanjaš lisico, in začudeno odkrila, da se mora paziti, da ji ne bo pobegnil rob zemlje ...

Šele tedaj je dojela, da se je njena babica ves čas posvetovala z egipčansko knjigo sanj.

Nekoč so sanje tolmačili oniromanti, eden izmed najbolj poznanih je bila grška prerokinja Pitija iz Delf. Niti malo po naključju ni na vhodu v njen hram pisalo Spoznaj samega sebe. Nekoliko tisoč let pozneje pa so Freud in psihologi zaključili, da ne more nihče v resnici razložiti tujih sanj, le sanjavec sam si jih lahko razloži, saj je sanjska simbolika preveč osebna (kot v primeru ženske, ki se je bala breskev – pri njej so bile simbol za izgubo, vsem drugim pa pomenijo slastno sadje).

»Sanje nikoli ne govorijo o tistem, kar nam je že jasno,« pravi Branka Jakelić, »celo tisto, kar se nam lahko zdi zelo poznano in mogoče banalno, lahko sanje obsijejo v novi luči.« Ko sem ji povedala o svoji noči, ko sem spala v sanjah, sta bili njena asociacija in razlaga veliko bolj zanimivi od mojih. »Med tolmačenjem je zmeraj dobro preveriti tako imenovano objektivno raven, da vidimo, ali nam sanje res nečesa ne sporočajo. Če na primer sanjamo, da smo na razgovoru za službo in imamo strgane hlače, preverimo, ali nimamo morda res strganih oblačil. Šele nato preidemo na subjektivno raven razlage oziroma raven simbolov.«

Če vas velike glava čebule v resničnosti pusti ravnodušne, si jo poskusite zamišljati več tisočkrat povečano, kako vas vso noč preganja po mestu kot godzila. Če bi te sanje pripovedovala prijateljici, bi ona vedno umirala od smeha, jaz pa bi se čudila sama sebi, zakaj se zbujam v strahu, ko me preganja ta smešna čebula. »Ključ razumevanja sanj se skriva v osnovnem razpoloženju, v kakršnem se prebudimo,« meni Branka Jakelić. »Vprašajte se, v katerih življenjskih situacijah se počutite tako, kot ste se počutili v sanjah.«

Kadar nas nekaj muči ali imamo nerešen konflikt, ki se ga ne zavedamo, nas podzavest na to opozarja tako, da nam pošilja vedno iste ali podobne sanje, šifrirane z različnimi simboli. Ponavljajoče se sanje so pogosto podobne moram, pojavljati pa se prenehajo, ko dojamemo, kaj nam želi podzavest sporočiti. »Ne glede na to, kako strašne so sanje, njihov prvotni namen je pozitiven,« pojasnjuje Branka Jakelić. »Ko vas v sanjah nekaj prestraši, recite sami sebi, da veste, da so to le sanje, in želite videti, kaj se bo zgodilo.« To vam prvič verjetno ne bo uspelo, toda bodite vztrajni ter kmalu boste lahko zavestno sanjali in celo usmerjali svoje sanje.

»S svojimi sanjami se morate spoprijateljiti, šele potem boste lahko od njih dobivali sporočila, napotke, nasvete, ki vam bodo koristili v budnem stanju, v realnosti,« še sporoča Branka Jakelić. Nizozemski jungovski psihoanalitik Rober Bosnak pa pravi: »Sanje so najčistejša oblika ustvarjalnosti. Rešijo nas lahko dolgčasa in celo depresije, pomagajo nam premagati občutek izgubljenosti in vrnejo voljo do življenja.«

Besedilo: Mihaela Batinić

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri