Vas je že kdaj ob srečanju z neko osebo takoj prevzel občutek, kot da se že od nekdaj poznate?

16. 10. 2018
Vas je že kdaj ob srečanju z neko osebo takoj prevzel občutek, kot da se že od nekdaj poznate? (foto: Unsplash.com/Pietra Schwarzler)
Unsplash.com/Pietra Schwarzler

Potem se zna zgoditi, da ste v resnici srečali ...

“Svojega Pravega sem našla že pri svojih 17 letih. Bil je moja duša dvojčica! Moja usoda! Zdelo se mi je, kot da je življenje z njim dobilo prave barve. Ko sva bila skupaj, je bilo ozračje naelektreno in polno drame,” je z vsem žarom povedala Janja, se malce zamislila in nadaljevala:

“Danes pa gledam na to burno obdobje mojega življenja drugače. Ni dvoma, da sem bila povsem nora nanj, ampak o tem, da sva si usojena, danes ne razmišljam več. Če samo pomislim, kaj vse sem dopustila v imenu mita o duši, ki naj bi mi bila usojena. Konec koncev: Če mi je to zares usojeno, kdo pa sem jaz, da bi lahko kaj spremenila?”

Termin duša dvojčica je še vedno priljubljen. Srečate ga povsod. V cenenih romanih, duhovni literaturi, poljudnih člankih in seveda med ljudstvom.

Ideja o popolnem partnerju oz. duši, ki nam je usojena, je še vedno še kako živa. Dobro prodaja knjige žanra pop psihologije, številne seminarje o samopomoči in podobne svetovalne internetne strani, na katerih najdete krajše ali daljše vprašalnike, ki bodo odgovorili na vprašanje, ali je vaš partner tisti, ki je za vas usodnega ali zgolj karmičnega značaja.

Značilno ozko splošno pojmovanje duš dvojčic, ki pravi, da je na celem svetu le en sam in zato toliko bolj usoden ljubimec, je vir nepotrebnih čustvenih stisk in bolečin.

Prav lahko se zgodi, da sami sebe prepričamo, da smo v svojem partnerju srečali svoj dušni par, in to potem izrabljamo za izgovor, da ostajamo v razmerju, ki je v resnici vse prej kot dobro.

In seveda se lahko zgodi tudi to, da prekinemo neko povsem dobro razmerje le zato, ker se nam zdi, da zveza nekako ni dovolj duhovna oz. dražljivo magična.

Stališča psihologov na to temo so jasna: Ostajanje v slabem razmerju nikoli, ampak res nikoli ne more biti nekaj dobrega. Torej niti takrat, ko ste prepričani, da vas je s partnerjem združila Usoda.

Lažniva znamenja

To, kar ima nek posameznik za znak močne dušne povezanosti, je po mnenju psihologov v resnici nekaj povsem drugega.

Pri večini ljudi je na delu kar njihova osebna patologija.

Tako je za žensko s slabo samopodobo značilno, da si bo izbrala partnerja, ki ji bo to, kako ničvredna je, vsakodnevno dokazoval skozi besede in dejanja.

Ženska, ki zaradi osebne zgodovine težko prenaša medosebno odtujenost, pa si bo po principu nezavedne privlačnosti našla svoj par prav v čustveno hladnem moškem.

Prav takšne ženske bi kaj lahko zamenjale močna čustvena stanja, ki jih v teh zvezah občutijo, za globlje, duhovne navezave. Ker najdena ‘ljubezen’ tako zelo boli, so ženske prepričane, da gre zdaj zagotovo ‘zares’!

In tako kot lahko vidimo znamenja dušne bližine tam, kjer jih v resnici ni, lahko končamo manj ‘popolno’ partnerstvo le zato, ker se nam zdi premalo ‘popolno’.

In vendar, še pravijo psihologi: Popolnega partnerstva ni! Niti s t. i. usodno dušo.

Med najbolj pomembne sestavine dobre zveze prištevajo predvsem usklajenost karakterjev, zrelost partnerjev, njune skupne interese in medsebojno spoštovanje.

In seveda: partnerstvo pogosto zahteva veliko obojestranskega dela.

Na drugi strani pa nas - v nasprotju z vsemi dejstvi - fantazijska vizija napeljuje k misli, da nas tam nekje zunaj čaka očarljiv princ, s katerim bi živele srečno do konca svojih dni.

In pri tem – ponovno nepravilno – naj bi bilo to, ali se bo partnerstvo obneslo ali ne, celo povsem v rokah usode in nekega davno sklenjenega dušnega sporazuma!

Simona, 26, je bila s svojim fantom, Matejem, 30, v paru dobra tri leta, nato pa je naenkrat začela dvomiti, da je to v resnici moški, s katerim bi se želela nekoč poročiti:

“Že nekaj časa se mi zdi, kot da med nama ni nobene strasti več. In potem sem prebrala knjigo o tem, kako najti svojo dušo dvojčico, in najino zvezo enostavno končala. Danes mineva drugo leto, odkar sva se razšla. Slišala sem, da si je medtem našel resno punco, s katero sta menda zaročena, jaz pa sem v tem času zamenjala dva fanta. Za oba sem bila prepričana, da sta moja dušna dvojčka. Izkazalo se je, da ste me oba varala. Zdaj se sprašujem, ali se morda nisem prenaglila. Takšnega fanta, kot je bil Matej, pa verjetno ne bom več našla.”

Več kot le eden

Medtem ko so ljudje na splošno prepričani, da jim je v romantičnem smislu usojen le en, usodni človek, so ti novodobni poznavalci srčnih razmerij (med njimi je tudi mnogo znanih jasnovidcev, zdravilcev in podobne vrste dušebrižnikov) prepričani, da lahko dušno dvojčico prepoznamo tudi v ljudeh, s katerimi nam sploh ni namenjeno imeti ljubezenskega odnosa.

Po njihovem mnenju se v ciklih velikega števila vnovičnih inkarnacij identiteta duše dvojčice, tako kot tudi naša lastna, vse skozi spreminja.

Zato je povsem mogoče, še pravijo ti spiritualni zdravilci, da je vaša dušna dvojčica v tem življenju prevzela vlogo npr. vašega očeta.

Po njihovem mnenju je bolj pravilno, da namesto o duši dvojčici govorimo o sorodnih dušah in naši skupni dušni skupini.

Takšne sorodne duše danes z nami sobivajo kot naši starši, sorojenci, najboljši prijatelji, pa tudi partnerji. In takšno sorodno dušo bi kaj lahko našli tudi med popolnimi tujci.

Zanesljivo znamenje, da ste prišli v stik z dušo iz lastne dušne družine, bo občutek neverjetne bližine, domačnosti in takojšnjega prepoznavanja.

Vas je že kdaj ob srečanju z neko osebo takoj prevzel občutek, kot da se že od nekdaj poznate?

Če ste tako čutili že pri prvem srečanju, ste lahko prepričani, da sta s tem človekom v enem od prejšnjih življenj že potovala skupaj, pa tudi to, da sta bila za to ‘naključno’ srečanje dogovorjena.

In nenazadnje vedite, da boste v teku življenja srečali še več svojih dušnih prijateljev. Od vsakega odnosa, ne le romantičnega, se lahko veliko naučimo.

Skozi srečanja in življenjska druženja se vzajemno bogatimo in tako postajamo bolj in bolj modri, kar naj bi bil konec koncev tudi namen vseh naših utelešanj. Že to naredi vse te ljudi za naše usodne duše.

In še to: Ne boste verjele, a tudi med psihologi najdemo take, ki teoriji reinkarnacije ne odrekajo verodostojnosti. Neka psihologinja je med drugim namreč pri znala:

“Sama verjamem, da obstajajo duše dvojčice, a sem prepričana, da je duša dvojčica le eden od mnogo usodnih - in zato nič manj pomembnih - sopotnikov, s katerimi gremo skozi številna življenja.”

Iskanja dušne polovice: koliko jih imamo v življenju?

  • So pričakovanja o t. i. dušah dvojčicah realistična? Je pošteno, da vsako novo potencialno romantično razmerje gledamo skozi varljivi kriterij nekakšne dušne naveze?
  • Ideja, da moramo v življenju iskati in najti svoj dušni par, že v sami osnovi kliče k razočaranju. Ste se kdaj vprašali: Kaj pa če v tem življenju le ne boste srečali svoje duše dvojčice? Psihologi, pa tudi nekateri spiritualisti, so prepričani, da so edina vprašanja, ki si jih je vredno zastavljati, ta: Ali osrečujeva drug drugega? Ali se ljubiva in vzajemno spoštujeva?
  • Imamo toliko dušnih dvojčic, kolikor je v našem življenju zares pomembnih osebnih odnosov. Vse to so tisti ljudje, h katerim nas nekaj nezadržno vleče in od katerih se lahko veliko naučimo.

Napisala: Nataša Zupanc

Vir: Cosmopolitan.si

Fotografije: Unsplash.com/Pietra Schwarzler

Preberite še: Preverite, kaj se z vašim telesom zgodi, ko lažete

Priporočamo tudi: TO vprašanje vam bo razkrilo, kaj je zares pomembno v življenju