Iz modnega Pariza: Na poti od revolucije do fatalne privlačnosti

Sedem prezentacij, šest čudovitih kolekcij in ena razstava z vonjem po vintage oblačilih. Čeprav se je misija zdela nemogoča, sem jo opravila z nasmeškom, novimi odkritji in novimi poznanstvi, predvsem pa z občutkom, da je tudi moda lahko razigrana, prijazna in celo revolucionarna. 

Iz modnega Pariza: Na poti od revolucije do fatalne privlačnosti

Dan 5 na Pariškem tednu mode je bil popolnoma rezerviran za obiske showroomov in čudovito dekoriranih soban, kjer so svoje nove kolekcije na ogled postavili oblikovalci modnih dodatkov in oblačil.

Prvi na seznamu je bil Roger Vivier s čevlji in torbicami, ki so se oklepale že preverjene inspiracije šestdsetih in sedemdesetih, seveda pa ni šlo niti brez glamurja, ki ga tako rade razkazujemo na svojih do popolnosti pedikiranih podplatih. Ker je bila ura še zgodnja in na urniku ni bilo večjih revij, sem na čudovitem, s soncem obsijanem vrtu kofetkala v družbi svojih vzornic - Suzy Menkes, Emmanuelle Alt in ostale ekipe s francoske Elle, kar je bil definitivno vzpodbuden začetek dneva.

Baročno dvorano na Rue Saint-Dominique sem hitro zamenjala za industrijski atelje ter se potopila v usnje in krzno Istambulske urbane znamke VSP. Ta poleg tega, da oblači sodobne ulične nomade, deluje tud kot aktivistični brand, ki se trudi vzpostaviti mir med vročekrvnimi državami vzhoda in zahrbnimi interesi zahoda. K aktivnemu odzivu na dogajanje pozivajo predvsem kosi, ki vsebujejo športne kroje in napise, kot so "Rise for peace".

Poseben prostor jesenske kolekcije pripada sodelovanju z modnim oblikovalcem Chalayanom, ki je za znamko VSP uspel pripraviti kose navdahnjene z Azijskim orientom in izčiščenimi linijami, ki se spogledujejo z unisex konceptom. Showroom sem zapustila navdahnjena z duhom revolucionizma in darilom, ki mi bo pomagal širiti to zavest.

Le nekaj ulic stran se nahaja atelje Sanderine Philippe, ki sem ga sprva povsem spregledala, saj je izložba na prvi pogled dajala vtis, da je prostor zapuščen. Ob pozornejšem pogledu mi je bilo takoj jasno, da bom za steklenimi vrati vstopila v povsem nov svet - v ledeno deželo iz Igre prestolov. Znamka, ki se postopoma razvija že 10 let ima identiteto, ki ni pisana na kožo prav vsakem, je unikatna, temačna in zahteva čisto poseben pogled na estetiko.

Veliko kosov je pravzaprav haute couture in zahtevajo ure natančnega dela, zapletene manipulacije materialov in debelih nanosov barve. V prostoru, ki je bil prepleten s pvc pajčevino sem se zadrzala debelo uro, saj sva z gospodicno, ki je del Sandrine Philippe ateljeja, do potankosti raziskovale vsak kos posebej in s temami zašli tudi v aktualno problematiko komercializacije mode. 

V eni meni najljubših zgradb Pariza, v prestižnem hotelu Plaza Athene, kjer se dih jemajočem pogledu na Eifflov stolp ni mogla načuditi niti junakinja serije Seks v mestu, sem obiskala prezentacijo jesenske kolekcije čevljev Cesare Paciotti. Visoke pete ter rdeče usnje so poleg klasičnih oblik salonarjev največkrat našli zatočišče v punk-modernistični inspiraciji, mod šestdesetih in bohemskih sedemdesetih. Številni izrezi, lakirano usnje, metalični dodatki in pa nepogrešljiv logotip znamke lepo zaokrožujejo ženstveno kolekcijo, ki je gotovo pisana na kožo strastnim Italijankam in pa vsem ženskam, ki bi v sebi rade prebudile femme fatale

Na poti do galerije Joice sem se vstavila še v razstavnem prostoru, kjer je svojo novo kolekcijo na pašo postavila Mira Mikati. Precej novo ime v modi, ki pa ima že dolgo kilometino kot sodelavka modnega portala style.com ter lastnica butika Plum v Libanonu, je tudi precej drugačna od tega, kar smo vajeni v šik Parizu. Kolekcija, ki je nastala v sodelovanju z artistom Darcelom je razigrana in polna živih barv, ki so razlog za veselje. In tak je bil tudi njen showroom - poln pisanih balonov, slastnih smootijev in piškotov, dodatkov, ki so sestavljeni iz Lego kock ter oblačil z grafiti našitki. Mira Mikati nas je popeljala v namišljeno deželo, kjer ni prostora za dolgočasna oblačila in striktna pravila.

V že omenjeni galeriji je bila na ogled prav posebna razstava, prava poslastica za vse ljubitelje mode z dolgim rokom trajanja. Olivier Châtenet je stilist in oblikovalec katerega hobi je zbiranje vintage kosov iz petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih let, še posebej znamk Saint Laurent, Chloe in Soniya Rykiel. Del zbirke, ki šteje že preko 5000 kosov, je tako postavljen na ogled kot projekt "Recreation", v katerem je Châtenet vintage kose kombiniral na moderen način in jih tako prelevil v nosljive za današnji čas.

Bluze in jakne s podpison Yves Saint Laurent lahko nosimo z glavo navzdol, nujno je slojenje ter re-uporaba modnih dodatkov. Poseben kompliment vsem stilom so vintage editoriali ter naslovnice Marie Claire, kjer so oblačila predstavljena v za njih aktualnem času. Obilici retro navdihov, ki smo jim priča to sezono, je razstava "Recreation" v galeriji Joice tako dodala še tisti edini pravi vonj po babičini zakladnici.

Dan se je zakljucil tako, kot bi si ga zelel vsak pravi turist v Parizu, na gospodu Eifflu. Kljub dramatičnim razmeram, ki so se odvijale v vrsti za ogled revije Fatime Lopes, je bilo na koncu vse nerganje vredno, saj smo ob soncnem zahodu na enen najbolj ikoničnih spomenikov človestva z aplavzom pospremili njeno novo kolekcijo. Ekstremno kratke obleke z asimetricnimi izrezi na hrbtu, dolgi razporki in oprijeti kroji, so definitivno zaščitni znak Portugalske oblikovalke, meni pa so sapo jemali škornji na vrtoglavo visokih petah. Modeli so se na pisti prelevili v sodobne amazonke, katerih atribut je predvsem seksapil in pa nevaren pogled. Mestne amazonke pravzaprav. 

Pripravila: Katja Kozlevčar

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri