Pariški teden mode se je začel v duhu Azije

Ker so vse oči modnega dogajanja uprte v Francosko prestolnico, se je tja eksluzivno odpravila tudi Elle poročevalka, da bi izvedela kdo bo krojil modno prihodnost in kdo dvignil največ kreativnega prahu.

Pariški teden mode se je začel v duhu Azije - Foto: profimedia

Že tradicionalno so prvi dan tedna mode v Parizu piste prevzeli oblikovalci mlajše generacije, ki za razliko od starejših kolegov in ikoničnih imen francoskega šika, še vedno postavljajo kreativnost na prvo mesto.

Po hitrem preletu prve vrste je bilo eno jasno: tudi, ko gre za modo, so svet osvojili Azijci. Precej manjše število pozornosti željnih blogerjev in veliko več tistih, ki so tam, da kolekcije postavijo v svoje butike in kotičke veleblagovnic, je že od samega začetka začrtalo nekoliko drugačno atmosfero - resno in zrelo.

Prva revija na natrpanem urniku je tako le dve uri po prihodu v Mesto luči pripradla znamki Pascal Millet. Kolekcija za jesen in zimo 2015 je bila sanjska, s kontrasti, ki se enkrat igrajo z nasprotji lahkotnega in grobega, ter drugič z ženstvenostjo in moškimi detajli. V beležko sem z debelo podčrtala vse kose z motorističnim pridihom in kot peresce lahkono krzno.

Na prezentaciji kolekcije Devastee so se ze kazali prvi trendi, ki jih bomo prihajajočo zimo umestile med svojo garderobo. Mladi oblikovalski duo je kot osrednji del svoje kolekcije predstavil risarije, ki so kot medij izbrale vse od oblek v "baby doll" stilu do drobne čipke z delikatnimi aplikeji. Ne le iz prvih vrst, tudi med modeli in silhuetami, je vse dišalo po Aziji in njihovi tradiciji kimona.

Drugi dan se je zacel podčrtan z rdečo in imenom, ki je za mnoge ženske bolj sveto od kateregakoli drugega prepričanja. V svetu vrtoglavo visokih pet je Christian Louboutin namreč svojevrsten fetiš, katerega je za temo nove kolekcije izbral tudi sam. Čevlji, ki niso za drugam kot v posteljo, ne morejo biti nič drugega kot obsesija, ali tista malenkost, ki ga bo na koncu pognala čez rob. Madame, ki je vodila turo po kolekciji, mi je sicer zaupala, da lahko največ rdecih podplatov najdem kar na plocniku zunaj prodajalne, saj so menda dame vseh starosti iz okrozja 1 prave zbirateljice.

Med kilometri blaga je največji vtis pustil Yang Li, kateri je uspel združiti ostre linije in tehniko manipulacije blaga, ki daje papirnat videz. Plastenje in silhuete iz sedemdesetih, kot so zvončaste hlačnice, brišejo mejo med retro in sodobnim. Na podoben način je to uspelo znamki Aganovich, ki je za referenco vzela viktorijanske kroje in jih po Ackermannovsko stilirala v nosljive kombinacije. Mešanica za zimo značilnih materialov, kot sta volna in zakard, je zaokrožila kolekcijo, ki ni dala veliko možnosti za interpretacijo.

Dan je zaključil obisk showrooma poljskih oblikovalcev, ki je bil natrpan do zadnjega kotička, da sem se s komolci komaj prebila do Diane Pernet, ki je verjetno mislila, da jo že cel dan zvesto zasledujem. Moj pogled se je ustavil na steklenih kreacijah Katarzyne Gemborys. Te so v organiskeh, nekolino nezemeljskih formah, pisane na kožo Lady Gaga in so bolj kot kaj drugega tisti del mode, ki vzame sapo in je rezerviran za ekstremistke. Ob vsem tem vrvežu se mi je porajalo vprašanje, kje so Slovenski modni ekstremisti in zakaj svojih krojaških veščin ne predstavijo v obliki slovenskega showrooma?

Pripravila: Katja Kozlevcar

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri