Nova Elle vas že čaka na prodajnih policah.
Saj poznate tista dva klišejska stavka o času? Tistega, s katerim zaključimo komaj začeti pogovor takoj po pozdravu, ko na vprašanje, kako smo,
navržemo, da delovno in da nimamo časa, in tistega drugega, ki postane
stalnica po tridesetem in ga kljub fizikalnim dokazom, da ni tako, zelo rada delim s prijateljicami ...
... Kajne, da čas leti veliko hitreje kot pred leti?
Kot veste, se ljudje po svetu razlikujemo v marsičem, različno smo izobraženi, različno premožni, živimo v različnih bivališčih, medtem ko imamo vsi, prav vsi na voljo bolj ali manj enako količino časa (pustimo zdaj tisto, da nekaterim uspe pririniti do stotice brez težav, drugi pa na žalost potegnejo ta kratko že pri šestdesetih).
Vzemimo časovno enoto enega dneva, 24 ur, 1.440 minut, 86.400 sekund. Ta je enako dolg za poslovneža v New Yorku, učenca v Sloveniji in kmeta v Indiji. In vendar ljudje različno dojemamo čas, predvsem pa ga različno porabljamo. Laura Vanderkam, avtorica številnih knjig o času in zelo uspešne spletne strani, ki se ukvarja tako z načrtovanjem urnikov kot z nasveti, ki nam pomagajo obrniti čas v našo korist, je za svoje objave opravila ogromno študij s prostovoljci pri projektu Sledi svojemu času.
Eno od njenih prvih dognanj je bilo zelo zanimivo. »Ko sem povprašala ljudi o njihovih urnikih, je bil tipičen odgovor, da so precej zaposleni, da nimajo dovolj časa za spanje in aktivnosti, ki jih veselijo. Ko sem jih prosila, da dejansko sledijo svojemu času, pa se je izkazalo, da delajo manj in spijo več, kot so si mislili,« pove.
Ljudje tudi radi mislimo, da smo zelo zaposleni, veliko bolj kot drugi okoli nas.
Predvsem v sodobnem času, ko se zaposlenost in pomanjkanje časa merita z uspešnostjo. Po drugi strani pa si ljudje največkrat zapomnimo dneve, ko delamo zunaj delovnega urnika, in noči, ko nas muči nespanje. Z rednim sledenjem časa se izkaže, da ni tako in da sta povprečni delovni dan in noč v letu veliko boljša, kot ju opisujemo. Ljudje se delimo v dve skupini, in sicer med tiste, ki čas resnično doživljajo zelo stresno in so pod hudim pritiskom, ko spremljajo kazalce na uri, in med tiste, ki s časom resnično niso obremenjeni.
Laura je ugotovila, da ljudje, ki jih čas ne mori, vedo, kam je šel njihov čas oziroma kje in kako so ga zapravili. Prav tako so ti čas, ki so ga namenili sebi, porabili za veliko bolj zanimive stvari kot prvi. Še zlasti so izstopali njihovi ponedeljki. Tako so na primer na ta dan nekateri z družino odšli v kino, drugi so obiskali tečaj plesa, tretji so s prijatelji kuhali večerje ... Izkazalo se
je, da dogodki in početje, ki si jih je vredno zapomniti, vzbujajo občutek, da imaš dovolj časa, medtem ko vsakodnevna rutina, kot je gledanje televizije ali brskanje po pametnem telefonu, ne zagotovi spominov in čas za preživljanje 'prostega' časa tako izpuhti.
Vzbudi se občutek, da časa nimaš. Ljudje, ki s časom niso obremenjeni, tudi veliko manj preverjajo svoje telefone in kaj se dogaja na družbenih omrežjih. Časovno neobremenjeni ljudje veliko časa vlagajo v ljudi in odnose. Posvečajo se družini, sorodnikom in res ozkemu krogu prijateljev (ne moreš biti prijatelj vseh – to utvaro so nam privzgojila družbena omrežja). Veliko bolj kakovostno jih uvrščajo na svoj urnik dnevnih 'obvez'.
Zelo pomembni za dojemanje časa so torej spomini.
Več ko imamo spominov na določeno časovno enoto, daljša se nam ta zdi. Večini ljudi se tako zdijo štiri leta, ki so jih preživeli v srednji šoli ali na fakulteti, daljša kot zadnja štiri leta njihovega življenja. Na tisto obdobje nas veže več spominov. Zgodilo se nam je veliko novih stvari, številne smo v življenju počeli prvič, veliko dogodkov je bilo povezanih z močnimi čustvi in vse to seveda z lahkoto ustvarja spomine.
Zelo podobno dojemanje časa nam pričara potovanje na nov, eksotičen konec sveta. Prvi dan se nam bo vedno zdel neskončno dolg, saj se možganom niti ne sanja, kaj od tega bodo potrebovali v prihodnosti, zato si poskušajo čim več zapomniti.
Ljudje si ne želimo več časa, želimo si več kakovostnega časa, želimo si več spominov, želimo si bogatejšega življenja. Veliko- krat se nam dogaja, da si zaradi trenutnega, hipnega udobja niti ne dovolimo ustvarjati spominov. Tako na primer večkrat sanjamo, da bi po službi odšli na odprtje likovne razstave, na koncert, v gledališče. Domov se vrnemo utrujeni, zunaj dežuje in kavč je videti tako udobno. In s tem ko se odločimo za hipno udobje, pozabljamo na kakovost življenja, na čas, ki nam bo tudi v prihodnosti s spomini dal vedeti, da smo življenje lepo izkoristili, in ne, da se je to le odvilo pred našimi očmi.
Drage bralke, izkoristite poletje za nepozabne spomine!
In če vam bo do njih pripomogla tokratna številka Elle, ki smo jo prav za poletne mesece oplemenitile z resnično zakladnico dobrih idej, bomo še posebno vesele.
Fotografije: Profimedia
