Umetnost nakupovanja: Vesolje plaščev

18. 12. 2011
Umetnost  nakupovanja: Vesolje plaščev (foto: Aleksander Štokelj, Tadej Windschnurer in Imaxtree)
Aleksander Štokelj, Tadej Windschnurer in Imaxtree

Modna urednica Petra Windschnurer to številko raziskuje vesolje plaščev. Svojega modnega plena je bila tokrat res vesela.

V angleški Elle so zapisali: plašči.

Pri tem se seveda ne vprašamo da ali ne, edino vprašanje, ki si ga smemo zastaviti, je: katerega? In še kako prav imajo.

Plašč je nekaj, brez česar si zimsko garderobo težko predstavljam. V omari moram imeti vsaj dva, da sem pomirjena. Spomnim se, kako so pred leti ti zame edinstveni kosi skoraj izgubili bitko z bundami. Vendar je modni bog letošnjo sezono, ko plašči slavijo svojo modno prevlado, na naši strani, na strani ljubiteljic plaščev.

Kakšnega bom izbrala, ni težko ugotoviti. Saj me poznate?

Klasično krojenega, bež, dolžine do gležnjev? Ne, takšnega že imam. Da tokratni prispevek ne bo omejen le na iskanje tistega pravega, ob katerem mi bo zaigralo srce, sem si zadala dodatno nalogo – poiskati čim več modno različnih in seveda lepih plaščev v cenovnem razponu do 200 evrov.

Najprej jo mahnem v Zaro. Odlično, nabor je res dober. Imajo vse, čeprav se me najbolj dotaknejo tisti, ki že kar preveč spominjajo na svoje vzornike Céline. V upanju, da me v kakšnem kotu preseneti do sedaj skriti Zarin adut, naredim še dva obhoda po trgovini. V rokah še vedno stiskam tri iz prve runde. Vsi mi odlično pristajajo in hočejo z mano domov. Edina pomanjkljivost, ki jim jo očitam in ni zanemarljiva, je, da se mi zdijo neverjetno tanki za naše zimske razmere. V Španiji morda že, a ko tukaj udari minus deset, res ne bi rada nosila bunde.

Na vrsti je City Park. Presenečena sem nad skromno ponudbo v H & M. Najdem nekaj klasičnih kosov, ki pa me žal zmečkani in preveč stisnjeni drug ob drugega ne prepričajo. Edina svetla točka je rdeč plašč s spuščenimi in zaobljenimi rameni ter z velikimi žepi, ki igrajo vlogo krojaško pridelanega detajla. Ko ga polikam, niti ne bo videti tako slab. Pa še cena je prava, stane le 60 evrov.

Naslednji, v katerega se zaletim, je s šestdesetimi navdihnjen karirast plašč v trgovini Promod. Šestdeseta so na sploh zelo prisotna pri vseh nižje- in srednje­cenovnih blagovnih znamkah. Nekaj prepričljivih boste našli še v Zari, Topshopu, Massimo Dutti …

Če so vam torej všeč žive barve, veliki gumbi, trapez in oblika A, je čas, da jo mahnete po enega. Sama bi izbrani plašč ukrotila s povsem kontrastnimi oblačili, vsekakor ne s čim iz obdobja šestdesetih. Preveč je preveč. Mogoče bo preveč tudi to, da sem odklonilna do bund, med plašče pa potem nonšalantno prištejem parko, toplo, podloženo parko. V zagovor naj povem: parka sodi med nove klasike, je seksi, kul in povsem preprosta v kombiniranju, vržete jo lahko čez vse in vedno boste videti dobro.

Kaj nam še manjka?

Klasičen teliran plašč, navdihnjen s krojaško moško estetiko. Najdem ga v trgovini Marks & Spencer. Je peščene barve in material na otip deluje zelo fin. (Njegova športna sestrična me čaka v Zari.) Oblecite ga k moško navdihnjeni obleki ali razpeti beli srajci in oprijetemu krilu do kolen. V obeh primerih svetujem seksi salonarje, oblikovane v špico, s tanko in visoko peto – pokukajte k Céline.

Barve?

Oranžen, moder in eden v barvi fuksije me v Emporiumu kličejo iz kotička Wallis. Na istem oddelku odkrijem še enega, ki me privlači bolj kot ves mavrični nabor. Je bež, ima spuščena ramena, je enostaven in, kar mi je najbolj všeč, material ima dušo, je teksturiran. Skoraj bi bil moj, a kaj ko sem svojega našla že nekje med to nakupovalno raziskovalno nalogo.

Črno moder Maxmarin plašč kokonskega kroja in čudovite dlakaste teksture sem v outletu Diffusione Tessile našla za le 215 evrov. Če to ni ulov, potem naj me zgrabi bunda. In, da, srce mi je zaigralo takoj, ko sem ga zagledala, bila je ljubezen na prvi pogled.


Fotografije Aleksander Štokelj,
Tadej Windschnurer in Imaxtree