Umetnost nakupovanja: Mrežasti materiali

19. 5. 2013

Kako so modno urednico Petro Windschnurer v svojo mrežo zapletli mrežasti materiali.

Z mrežo na oblačilih sem se prvič srečala, ko sem v osnovni šoli pomerila dres za košarkarsko ekipo. Majica z luknjicami je bila tako prevelika in, bljak, tako možačasta, da sem košarkarsko žogo takoj zamenjala za odbojkarsko. Roko sva si nato želeli podati še nekajkrat, a je bil zraven vedno prisoten dvom, ali je mrežasta oprava res prava zame. Posledično so vse mreže po navadi še čisto nove pristale bodisi na podstrešju ali pri prijateljicah.

In zakaj naj bi bilo potem za mrežo, vzorec modernih bojevnic, pravo letoš­nje poletje?

Prvič: ker je nabor mrež in mrežam podobnih tekstilij bogat, verjamem, da bom med ponujenim našla vsaj eno različico, ki mi bo ogrela srce.

Drugič: ker se prevelikih oblačil ne bojim več. Tretjič: ker sem v mreži brez vulgarnega priokusa še vedno lahko videti seksi.

Po navdih se najprej odpravim na modno brv in izberem tri najljubše. Pri Calvinu Kleinu me je prevzel način, kako so s pomočjo bele in črne ter umirjenega krojenja mrežo spremenili v najlepšo minimalistično izpeljanko. Alexander Wang me je navdušil z zgodbo razparanega – videz nepravilne, že skoraj razpadle mreže je tako nevsiljiv, popoln partner za vse nadaljnje kombinacije. In Balmainova mojstrovina, ta je čisto arhitekturne narave.

Če si podrobno ogledate vse mreže in mrežice, boste kmalu ugotovili, da vas spominjajo na material, ki so ga in ga še uporabljajo za naslanjače in sedala stolov. Kaj od tega bom našla v trgovinah, ki oblačila in dodatke ponujajo po zmernih cenah? Upajmo, da prav vse. A že prvi hitri obhod mi da slutiti, da izbrane prodajalne navdušenja nad mrežami ne delijo z menoj. Če rečem, da sem imela veliko srečo, da sem našla nekaj običajnih puloverjev z luknjami, ki spominjajo na mrežo, se ne bom zlagala. Nič, tudi iz črne moke je mogoče narediti potico.

Potrudila se bom, da bo okusna. Torej puloverji. Prvi, ki ukrade mojo pozornost, je zložen na polici trgovine H & M. Njegova posebnost: modra barva in sijoče lureks niti. Nisem prepričana, da bi bil to pravi nakup, saj še vedno verjamem, da nekje obstajajo mrežasta nebesa. Pa ne morejo biti daleč! Na koncu ulice mi mežikajo sandale, in to mrežaste sandale. Glej ga zlomka, sploh niso slabe in kot kontrastna mreža bi se lepo podale k mrežastemu puloverju, ki sem ga prej pustila samega v trgovini.

Vem, zraven potrebujem še krilo športnega kroja, in če pod pulover oblečem običajno belo majico, se lahko veselim tudi grafične osnove, ki me je prevzela pri Calvinu Kleinu. Omenila bom še en pulover. Najdem ga v Sportini. S svojo mrežasto igro se močno približa 'razparanemu' videzu mreže Alexandra Wanga. Ker je pulover narejen iz bombažne preje, in ne usnja, je veliko bolj nežne narave kot športni 'oklepi' prej omenjenega oblikovalca. Ob sebi potrebuje nekaj drugega.

Če bi izbrala usnje, bi bila kombinacija zelo podobna tisti, v kateri glavno vlogo igra modri pulover, zato se odločim za nekaj mehkejšega in nežnejšega, za čipko. K zadnji se lepo poda tudi T-majica iz trgovine Promod. In kot se spodobi za vsako dobro modno kriminalko, najboljše pride na koncu. Tehnološka mreža, ujeta v plise zloženko. Krilo Apriori je kos, ki se ga ne bi sramovali na nobeni modni brvi. Čeprav malce dražje, je vredno svojega denarja.

Med najdenimi mrežami mu hitro najdem partnerje: modri pulover in modre superge z luknjicami za posodobljeno zgodbo o Spider- Woman, bel pulover za bolj romantično, morsko naravnano pripovedko in luknjičasta majica, ko se naveličam prvega in drugega puloverja. In spet se spomnim na tisti usodni dres, ki je bil zagotovo kriv, da nisem končala kot profesionalna košarkarica (no, višina je že bila prava) ... vraga, danes bi mi prav prišel, točno tak, prevelik, pretegnjen, možačast, ultra aktualen.

Petra Windschnurer

Novo na Metroplay: Vloga sodobne ženske | Urška Draž in Sonja Šmuc