Trma je eno od področij vzgoje in razvoja otroka, ki tako starše kot otroke spravlja v neprijeten položaj oziroma stisko, s katero se vsak spopada po svoje. Včasih je veljalo, da je trma znamenje otrokove hudobije in da jo je zato treba 'izbiti iz riti'.
To pomeni, da so bili starši do trmastih otrok velikokrat fizično nasilni in jim privzgojili občutek, da jeza in vztrajanje nista ravno najlepši vrlini.
Danes se je pojmovanje trme spremenilo.
Starši vedo, da je trma nekaj naravnega in nujnega za zdrav razvoj otroka, ki se počasi osamosvaja. Jim je pa hudo in se velikokrat znajdejo v stiski in so nemočni, kako ravnati, kaj narediti, ko ima otrok izbruh trme.
Trma je čustveni izbruh otroka, ko v njem nakopičena jeza in frustracija privreta na dan.
Trmast otrok se bo vrgel ob tla, z glavo butal ob steno, cepetal z nogami, razmetaval igrače, udaril starša. Ne gre za to, da otroci starše nalašč provocirajo, izsiljujejo s svojim vedenjem, ampak odraslim sporočajo, da se je v njih nabrala jeza, ki je sami ne znajo in ne zmorejo pomiriti, zato izbruhnejo kot vulkan in takrat od sebi potrebujejo starše, da jih po izbruhu potolažijo, pomirijo in objamejo.
Obdobje trme se pojavi dvakrat v razvoju otroka;
najprej malo pred 2. letom in traja tam do 4. leta, nato pa v mladostništvu. V obeh obdobjih gre za to, da se otrok osamosvaja in na tej poti naleti na ovire v okolici, navadno starše, ki mu postavijo mejo, kaj prepovejo, vzamejo ali preprosto vztrajajo pri svojem. Majhen otrok se ob tla vrže zaradi odvzete igrače, prekinjene igre, oblačila, ki mu ga pripravi starš, pa mu takrat ni všeč, opravil, ki jih želi opraviti sam, pa jih še ne zmore, a vseeno vztraja s svojo močno voljo. Mladostnik pa enako vzroji, ko mu starši določijo uro vrnitve z zabave (ki je zanj vedno prezgodnja), prepovejo računalnik, pitje alkohola, se zmrdujejo nad njegovo obleko, glasbo. Meje preizkušajo s tem, da poskusijo alkohol, cigarete, delajo stvari, v katerih ne slutijo nevarnosti, strahu.
Mnogo staršev zanima, kaj narediti, ko otroka popade trma. Ga pustiti, ignorirati njegovo vedenje, ga potolažiti, odnesti v drug prostor? Preprostega recepta ni. Drži pa tole: kadar otroka popade naval trme, ne pomaga noben naš prijem, ker sta jeza in bes tako močna, da otrok ni sposoben sprejeti tolažbe ali pogovora s staršem. Takrat mora starš predelati svojo stisko, ki jo čuti ob otroku: zmedenost, nemoč, jezo, žalost, karkoli pač čuti in doživlja. In ostati miren, vendar odločen.
Najmanj, kar trmast otrok potrebuje ob sebi, je jezen starš.
In si tudi ovrednotiti stisko – da je to nekaj naravnega, kar doživlja ob otroku, saj mu ni vseeno za njegovega malčka, ga ima zelo rad in mu želi pomagati. Priznanje teh občutkov samemu sebi je veliko več vredno kot pa premislek, kaj bom kot starš naredil, da se bom odzval kot absolutna avtoriteta, ki ne pokaže kančka nemoči in zbeganosti v čustveno naporni situaciji. To je naloga starša, ko otrok besni. Ko pa se umiri, starš pristopi k njemu in ga povpraša po občutkih, ki so ga preplavili med navalom jeze. Skupaj jih poimenujeta in se o njih pogovorita.
Otrok naj dobi v pogovoru občutek, da ga starš razume, da izpad trme ni nekaj grdega ali sramotnega, da ga ima kljub izpadom rad.
Da se v varnem okolju, v starševem naročju ali njegovi bližini znova počuti varno in sprejeto. Tako se bo naučil, da so njegova čustva staršem pomembna. Če otroka ignoriramo ali ga umaknemo v sosednji prostor oziroma se sami umaknemo, to v otroku prebudi občutek, da ni zaželen, je grd, kriv. Da ni vreden tolažbe, objema, pogovora in razumevanja staršev. Izkazalo se je, da so ti prijemi najmanj učinkoviti in otroku puščajo posledice, predvsem vplivajo na čustveni svet in njegovo samopodobo.
Trma je obdobje, ki je za otroka in starše naporno. A mine.
To se zgodi prej, če se starši odzivajo na otrokovo trmo in jo skupaj z otrokom predelujejo v smeri boljšega počutja za oba, kar je dolgotrajna naložba v otrokovo čustveno inteligentnost, spoprijemanje s seboj in samopodobo.
Tekst: Lisa; Ana Zarnik, Horvat, univ. dipl. psih. in spec. zakonske in družinske terapije
Foto: Shutterstock.com
