19 let.
Včasih so vsa dekleta imela enake sanje: da bi postala igralke. Časi so se spremenili in danes si želijo postati manekenke. Kaj meniš o tem?
Vsak naj sledi svojim sanjam, vsak naj naredi to, kar mu je najbolj pri srcu. Nikoli si nisem mislila, da bom postala manekenka, vendar se je zgodilo. Sprehajala sem se po cesti, modni agent me je opazil, in tako se je začela moja kariera.
Biti manekenka pomeni tudi veliko žrtvovati. Kaj ti je najbolj všeč pri tem delu in kaj najmanj?
Všeč so mi potovanja, saj sem prav zaradi službe obiskala kraje, ki jih sicer ne bi nikoli videla. Všeč mi je, da spoznavam nove ljudi, kajti menim, da se od drugih največ naučiš. Pogrešam pa družino, in zato se veliko pogovarjamo po telefonu. Včasih sem osamljena, a se potem hitro potolažim, saj vem, da to delo ne bo trajalo za vedno.
V modnem svetu si znana predvsem zato, ker imaš zelo posebne svetle oči. Kateri del lastnega telesa ti je najbolj pri srcu?
Vem, da so moje oči posebne, hkrati pa mislim, da imam tudi lepe noge, ker so dolge in lepo oblikovane. Všeč mi je tudi bleda in brezhibna polt: sem srečnica, saj nimam mozoljev, torej nimam težav na fotografiranjih. Aknasta koža je namreč mora mladih manekenk.
V zakulisju revij je ogromno lepih deklet. Kakšni so odnosi med vami?
Odvisno. Imam malo prijateljic, saj nimam veliko časa za globlje odnose, ker sem ves čas na poti. Zdi se mi, da v zakulisju vsaka skrbi zase, in se zato ne gledamo postrani. Dela je ogromno, zato ni smiselno govoriti o konkurenci, saj lahko vsaka najde kaj zanimivega.
Kaj bi izbrala, če bi imela na voljo fotografiranje in modne revije?
Fotografiranje, ker je veliko bolj umirjeno, delaš en dan in se potem gledaš najmanj naslednjih šest mesecev. Na modnih revijah pa naredim ogromno kilometrov in sem vedno utrujena. Poleg tega imamo pomerjanja ponoči, kar pomeni, da ne spimo. Zelo je naporno.
Besedilo Lorella Flego
Fotografija Imaxtree
ELLE December 2007
