Kakšen je pravi način krmarjenja po Instagramu, ko iščeš ljubezen v svetu, kjer je to, da nekomu zdrsneš v zasebna sporočila, enako podrsanju v desno? MANCA POGAČAR
Povprečna samska ženska vam bo povedala, da si, ko odraščaš, čedalje bolj pripravljena srečati znanca sestrinega partnerja ali tipa prijateljice, ki sta šla enkrat ven, pa se ni izšlo, da vidiš, ali vama morda uspe zanetiti vsaj tisto najmanjšo iskrico. To, da vas kolegica spentlja s svojim prijateljem, se ne bo več zdela najbolj nora ideja, in mamo boš nejevoljno spraševala, ali so sinovi njenih kolegic še samski ali se ji je v sanjah vsaj oglasil Jezus in ji povedal kakšno spodbudno za njeno hčerko. Lahko se prijaviš na vse vrste aplikacij za zmenke, ki jih najdeš, obiščeš intimne dogodke za ljubitelje poezije ali peko kruha ali se prebijaš skozi dež, da prideš pravočasno na zmenek ob kavi, za katerega ne želiš priznati, da niti ne zveni preveč obetavno. Z lahkoto domnevamo, da nas lahko starost skupaj s strahom, da bomo končali sami (kar vas zaradi vseh družbenih pogojev bremeni vse vaše samsko življenje), pripravita do tega, da smo nič manj izbirčni, a bolj eksperimentalni in, upam si reči, veliko bolj ustvarjalni, ko gre za iskanje ljubezni.
Sprašujem se, ali bi mi šlo pri zadevah srca bolje, če bi bila bolj vpeta v družbena omrežja.
Svojega Instagrama ne maram deliti s tipom, dokler ne vzpostaviva odnosa v resničnem življenju, ker ne želim, da si na podlagi tega ustvari mnenje o meni. Na spletu nisem drugačna, vendar me še vedno holistično ne zajema kot osebo. Lansko poletje sem, preden sem nekomu zaupala svoj Instagram, hitela spraševat sestro, ali ima razlog, da si bo po videnem premislil o meni, in za vsak slučaj naredila pozno čistko in se znebila nekaj fotografij z bivšim. Po drugi strani pa imam prijatelje, ki so se na Instagramu zaljubili ali vsaj nekajkrat pomečkali med rjuhami, ker jim je nekdo poslal zasebno sporočilo. Kot protiutež moji bojazni pred 'insta obsojanjem' pa je kolegica na uredniškem sestanku poudarila, da so družbeni mediji kot naravna prva možnost prehiteli druge oblike komunikacije.
Povprašati nekoga za številko je danes baje pretresljivo, saj se to zdaj obravnava kot nekakšen osebni podatek in poseg v zasebno. Je skrajni čas, da izmenjava telefonskih številk izumre? Z vidika zmenkov ima ta 'nepraktična in zastarela' oblika izmenjave stikov toliko pomanjkljivosti. Tvegate, da boste izmenjali številko s psihopatom, ki bi 100 neodgovorjenih klicev štel za sprejemljivo vedenje. Zaradi tega so, je izpostavila kolegica, dekleta bolj zadržana pri posredovanju številk. To pa pomeni višjo vstopno oviro in večjo zavezo kot sledenje na Instagramu. Kljub olajševalnim okoliščinam pa nihče nikoli, niti enkrat ni zdrsnil v moja zasebna sporočila. No, razen redkih primerov, ki se v sporočilu ne morejo načuditi moji lepoti, nato pa se nikdar ne odzovejo na moje všečkanje. Zakaj? Pričakujejo povabilo v posteljo ali vsaj zahvalo? Ali ni prevzetno in ošabno, da bi odgovorila s hvala in zardelim smeškom? No, še prijatelj, ki ni nikoli imel Instagrama, ve, da bi morala odpisati prav to, če bi želela, da se pogovor začne. Vseeno me zanima, kaj je narobe z mano. Nisem dovolj všečna? Kako naj postanem ena tistih vročih, a hladnih deklet z Instagrama, ki ga lahko uporabljajo kot aplikacijo za zmenke? Zakaj nihče ne zdrsne v moja zasebna sporočila?! Morda se zdi nepomembno, vendar veliko se pogovarjam z ljudmi o zmenkih in ljubezni in presenečeni bi bili, koliko nas je paničnih, kar zadeva stanje naših zasebnih sporočil.
'Slide into DMs' – v popačenem prevodu zdrs v zasebna sporočila – je praksa, ki sega v pore družbenih medijev, vendar nekaj, kar se še vedno trudimo obvladati. Resnično je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo Instagram preoblikoval v način spoznavanja novih ljudi v vašem mestu s široko odprtimi (upam) samskimi očmi, ki so zdrsnili v zasebna sporočila in pustili sled všečkov in optimizma.
Instagram se je počasi razvil tudi v način razširjanja vašega bazena potencialnih simpatij (mikro znane osebnosti, prijatelji prijateljev, ustvarjalci zanimivih memov, na katere ste po naključju naleteli). Priznam, da na Instagramu sicer nisem zaradi tega plitkega bazena s pokvarjenim filtrom, puščam pa odprta vrata, če bi kdo rad vstopil v moja zasebna sporočila.
Ko sem svoj krog 'instagramerjev' vprašala, ali je kdo od njih našel ljubezen na Instagramu, no, vsaj randi ali dva, jih je nekaj odgovorilo pritrdilno. Zato sem z nekaterimi bolj izkušenimi v flirtanju na Instagramu preverila osnovni vprašalnik, da bi ugotovila, v čem problem tiči pri meni. Upoštevati bi morali nekaj osnov. Ali je vaše uporabniško ime, po besedah mojega prijatelja, tako naključno, da vas nihče ne najde? Ne. Ali je vaš profil zaseben, tako da morajo ljudje zahtevati, da vam sledijo? Tudi ne. Ali redko objavljate storyje in čakate, da vam ljudje pišejo kar od nikoder? Ja, seveda. Ali všečkate le objave ljudi, ki jim sledite? Včasih še tem ne. Pogosto komentirate objave? Nikoli. Lol, je težava torej v meni? "Sem dovolj smešna? Sem vsaj malo privlačna za nasprotni spol?" se sprašujem, ko strmim v mrežo sličic, ki naj bi me predstavljala. Včasih brskam po svojem profilu in si predstavljam, da sem nekdo drug, poskušam se oceniti kot nevtralno drugo stranko – dragocen način, kako preživeti popoldne! Ali pa včasih strmim v svoj profil in imam globoke misli, kot je: "Zadnje čase objavljam veliko črno-belih fotografij. In večina jih je bila posnetih nekje na morju. Kaj to pove o meni kot osebi?"
Vsi, s katerimi sem govorila, so opozorili na pomen instagramskih zgodb, ko gre za spogledovanje z nekom v aplikaciji. Ta funkcija je kmalu ustvarila novo vrsto romantičnih iger, saj uporabnikom omogoča vpogled v to, kdo najpogosteje spremlja utrinke iz njihovega vsakdanjega življenja. Modne vplivnice so tu izvzete, a v instagramskih zgodbah je videti običajne stvari: pijančevanje, sanjske fotografije s počitnic, z dobrotami obložena miza v soju sveč, lepotna rutina sošolke iz srednje šole, za katero niste prosili, fotografije gurmanskega krožnika in posnetki polaroidnih fotografij z zabav, na katere niste bili povabljeni. V njih lahko hitro in z veliko mero občutka FOMO (fear of missing out) trenutek za trenutkom spremljate življenje ljudi, tako intimno kot anonimno. Večina nas bo z veseljem pustila, da neodgovorjena sporočila bližnjih prijateljev čez noč ostanejo neodprta na WhatsAppu, medtem ko bomo brezciljno odpirali storyje ljudi, s katerimi že leta nismo govorili.
Zato je smiselno, da imajo zgodbe največji vpliv na zmenke. Vse od uvedbe Tinderja ni nobena tehnologija tako pretresla romantičnih odnosov. To lahko nekoga, ki je v razmerju, zmede, saj zgodbe ne ponujajo očitnega načina flirtanja ali spoznavanja novih ljudi. Pravijo celo, da je odgovarjanje na zgodbe virtualno enakovredno srečati nekoga na zabavi, za katerega niste zares prepričani, ali se boste z njim poljubili, zato za začetek morda položite roko na njegovo stegno. Z drugimi besedami, lahko dobite 'občutek'. Zgodbe so torej način, da preizkusite teren brez velikega tveganja. Sčasoma pa so postale tako razmahnjene, da obstajajo tudi prepoznavni tropi. Kakršenkoli selfi v ogledalu ali selfi s sprednjo kamero; fotografije s potovanj; posnetek zaslona pesmi, ki jo poslušate – morda ste o njej govorili s svojo simpatijo ali veste, da jo bo poiskala. Deluje takole. Objavite fotografijo z mislijo na eno, dve ali več oseb. Želite, da jo vidijo. Oni počnejo enako. Nato se oba vključita v ta čudni paritveni ritual gledati in biti viden, potrjevanja in zavračanja, končne igre moči. Vi nastavite past, oni se vanjo ujamejo: moč je na vaši strani. Zavestno se odločijo, da sporočila ne bodo odprli, da vas pustijo čakati: moč je izgubljena. Toda potem objavijo zgodbo, vi pa ste bili ves dan zaposleni, zato ste ga videli šele zvečer: moč spet pridobite nazaj. Ne konča se, ko gresta končno na zmenek. Nadaljuje se, dokler iskra ne ugasne ali dokler se ne zapleteta v razmerje ali dokler se ne zasovražita.
Kot nekakšen plonk listek za začetnike se ponuja teorija štetja všečkov. En všeček bi lahko pomenil: "Naključno sem všečkala tvojo fotografijo." Dva všečka: "Všeč sta mi dve tvoji fotografiji." Trije pomenijo: "Namenoma poskušam pritegniti tvojo pozornost." To je enakovredno opazovanju nekoga v baru. Sledenje nazaj je enakovredno temu, da nekomu na Instagramu daste svojo številko. Jasnejšega signala ni. Komentiranje bi bilo enakovredno temu, da se približate nekomu in ga pozdravite. Zasebno sporočilo uradno pomeni: "Tukaj sem in mislim resno." Ko je enkrat v vaših zasebnih sporočilih in komentira stvari, takrat poskuša narediti korak. Vsaj tako so mi povedali. Toda tako kot v resničnem življenju je pomembno vzajemno odzivanje. Seveda morate malo počakati, da vidite, ali je tudi on všečkal vaše fotografije. To je enako, kot če nekoga gledate v klubu, on pa vam pogleda ne vrača.
Medtem pa seznami uporabnikov, ki so si ogledali vsako od vaših instagramskih zgodb, pomenijo, da imate zdaj podatke – osnovne in neprepričljive, vendar še vedno podatke! – o tem, kdo točno je danes, jutri in včeraj obseden z vami. Teorija je, da so na vrhu seznama uporabniki, ki so si ogledali vašo zgodbo, tisti, ki so vaši največji zasledovalci na Instagramu. Vendar je to le teorija. Ta skrivnost je sprožila neskončno idej o razvrstitvi profilov. A cilj ostaja odgovor na vseobsegajoče vprašanje: Ali sem svoji simpatiji tako všeč, kot je ona meni?
V kakšnem vrstnem redu je torej ta seznam? Ali so na njem vsi, ki jih zasledujem, od zgoraj navzdol? Ali so na njem vsi, ki zasledujejo mene od zgoraj navzdol? Ali je to nekakšna izobražena kombinacija obeh, ki jo je določil algoritem? Ko pogledam svoj seznam, se res zdi, da so na vrhu vsi ljudje, za katere vem, da želijo spati z mano, plus moji najbližji vključno s celotnim uredništvom Elle, plus znani čudaki, plus ljudje, za katere vem, da vsako sekundo preživijo na svojih telefonih. Vendar je videti tudi tako, da so na vrhu vsi, ki se vsaj pasivno zanimajo zame plus vsi moji najbližji. Ta razlika je zelo pomembna.
Kar zadeva objavljanje pasti ali 'thirst trap' (zapeljiva fotografija ali koketirajoče sporočilo, objavljeno na družbenih medijih z namenom pridobivanja komplimentov ali vzbujanja poželenja oziroma žeje, kot navaja Wikipedija), nihče od ljudi, s katerimi sem govorila, ne verjame, da je to ključ do ljubezni ali celo zveze. Očitno se želimo povezati z ljudmi, za katere mislimo, da so privlačni, vendar nam ni treba objaviti določene vrste slike, da bi to izrazili. Pa vseeno delujejo, kot da bi vrgli mrežo v morje rib. Ko objavite zgodbo, si že nekako predstavljate, kdo se bo odzval ali kakšen odziv boste dobili. Če ste uspešni, bo oseba, na katero merite, v skušnjavi, da komentira. Morda bo celo zares komentirala. Morda celo zdrsne v vaša zasebna sporočila. Če je tako, ste uspešno izpeljali svojo past, čestitam!
Ko vse to pišem, se počutim malce neumno, a žal so danes preproste stvari, ki so včasih preverjeno delovale – cvetje, dejanski zmenki in kavalirstvo – izumirajoči trendi. V igri zmenkov je v igri neravnovesje moči: moški hrepenijo po priložnostnem seksu bolj kot ženske, vendar ga je težko doseči. Za večino žensk je vedenje, da je seks tako lahko dostopen, manj zaželen (in ni skrivnost, da so zveze za eno noč za nas le redko fizično zadovoljive). Družbena omrežja pa izenačijo igralno polje in oba spola postavi kot enako poželjiva. Povsem sem za destigmatizacijo ženske promiskuitete. Vendar se sprašujem: zakaj bi se katerakoli pametna in privlačna ženska pridružila aplikaciji za povezovanje, če to pomeni, da bi izgubila svojo moč brezbrižnosti in mistike? Priznam, da tudi če bi dobila kakšno zasebno sporočilo več, še vedno ne bi zares flirtala nazaj, ker ta sporočila v resnici niso niti malo vabljiva. Zlasti na Instagramu še nisem dobila sporočila, iz katerega bi se dejansko zdelo, da se nekdo zanima zame, in bolj se zdi, da samo pošiljajo sporočila številnim ženskam, dokler ena od njih nanje ne odgovori.
Nesporno je, da je Instagram (tako kot druge aplikacije za družabno mreženje) pomanjšal svet, da so se pojavile interesno povezane skupnosti, da je ustvaril povsem novo kategorijo vplivnežev in da je večini ljudi podaljšal čas pred zaslonom. Da, v tem procesu je verjetno, da se boste počutili privlačne za nekoga, ki ga komaj poznate, a mu kljub temu sledite. Ali bi morali ukrepati? Če ste prepričani, da lahko to storite tako, da ne posegate v njihov osebni prostor in da se ne počutijo ogrožene, to še vedno ni najbolj nor način za srečanje s potencialnim partnerjem.
Morda bi morali razmisliti o tem, kje na splošno preživljamo svoje družabne ure. Na spletu ali v živo, nič ni bolj pomembno kot to, da se postavite v okolje, kjer se boste najverjetneje povezali z drugimi ljudmi. In v tem se skriva zadnji nauk: Instagram je okno, a tudi fasada. Resnica je, da ne morete pogledati na profil nekoga na Instagramu in vedeti, kaj čuti.
Fotografije: Profimedia
