Vroče Elle počitnice: Spomini na sanjska potovanja

Utrip mesta

Barbara Sekirnik, odgovorna urednica

Kam? Berlin – mesto, kjer se prepleta nešteto kultur

Zakaj? Ker tu trende, ki so pred svojim časom, doživiš na licu mesta, ker lahko posedaš po raznolikih restavracijah in kavarnah, opazuješ mimoidoče in vsrkavaš nove informacije. Ker je mesto polno zelenja in parkov, ki se prepletajo z zanimivo arhitekturo.

Najlepši spomin: Naj bo srkanje koktajla na eni izmed berlinskih strešnih teras sredi vročega julija, posedanje ob kavici ali brskanje po kateri izmed neštetih trgovin iz druge roke, mi odmaknjenost od Ljubljane in 'brezimnost' ponudita priložnost, da v velikih mestih zopet najdem samo sebe in dobim nov zagon.

Med valovi

Dunja Mantel, art direktorica

Kam? Tri srfarske destinacije v treh letnih časih – pozimi Egipt – Dahab, spomladi Sardinija – Porto Pollo in poleti Rodos – Prassonisi

Zakaj? Ker imajo vsi ti kraji neskončne peščene plaže. Ker so to lokacije z mirnim gladkim morjem za srfarje začetnike kot tudi za tiste, ki že jahajo valove. Veliko sonca, prijaznih ljudi, dobre hrane in, kar je najpomembnejše, veliko veliko vetra. Poleg tega pa srfarjem z družinami, tistim, ki radi odkrivate nove stvari, in tistim, ki imate radi tudi druge športe, ti kraji ponujajo številne nore spomine.

V Egiptu se boste lahko potapljali v barviti koralni podvodni svet s prizori iz National Geographica. Na Sardiniji vas bodo presunile formacije flamenkov, medtem ko boste osvajali kakšno od številnih plezalnih smeri ali kolesarili med čudovitimi zelenimi griči. Rodos pa vas bo crkljal s tradicionalno grško hrano, pa tudi ples in zabava vam ne uideta.

Najlepši spomin: Prassonisi je kraj mojih številnih vrnitev in eden izmed lepših spominov je prav gotovo, ko sem po veliko trmastih urah v vodi končno prvič 'zglisirala'. Prvič je samo enkrat, in ko med vožnjo noro kričiš in vriskaš, vsi vedo, zakaj. V Dahabu sem doživela radost v srcu, ko sem opazovala svojega malčka, ki je prisesan na okno steklene ladje očarano opazoval eksotične ribe in nenavadne stvore podvodnega sveta ter me pri tem zasipal s tono zakajev in kakojev. Sardinija pa je otok, kjer sem za nekaj časa počutila, kot bi živela v romantičnem filmu, saj je vse tako očarljivo lepo, kot bi bilo sestavljeno iz samih filmskih kulis.

Lepota po italjansko

Urša Jerkič, publicistka

Kam? V Kalabrijo.

Zakaj? Ker je tam srednjeveško mesto, izklesano v pečino, z najlepšo plažo pod njim.

Najlepši spomin: Stanovanjce, ki gleda na glavni trg, pekoče gobice v olju in rdeče vino cirò. Tam ne vidiš niti enega para enakih kopalk H & M, kot jih imaš na sebi, in medtem ko ti po bradi teče sok pomaranče, slišiš samo guarda, mamma, guarda. Tam se ozavem, kako odlično mi pristaja delati nič oziroma kuhati, spati, plavati, vse troje po večkrat na dan.

Po cesti

Petra Windschnurer, modna in lepotna urednica

Kam? Na Portugalsko, v Turčijo, na Finsko, v Belgijo, po Nemčiji, v Bretanijo, na Azurno obalo ... z avtom, seveda. Ni ga čez poletni 'road trip'.

Zakaj? Če pomislim, da je letenje zame en velik stres in bi od počitnic potem ostalo samo še 'ice', je počasno potovanje z avtom ob najboljši glasbeni podlagi pravi balzam za dušo. Kar predstavljate si: lokalna cesta, odprto okno, ti pa z rokami loviš topel zrak, medtem ko mimo tebe ob cesti švigajo le jablane, bele prodnate plaže v objemu turkiznega morja, valovijo makova polja ... Okolje, ljudi, njihovo kulturo, kulinariko in jezik ti uspe vsrkati počasi, z užitkom.

Najlepši spomin: Istanbul. Ura je šest zjutraj. Na ulici je vse prej kot mirno. Že zdaj je mogoče čutiti, da bo dan zelo vroč. Sedim na terasi, in medtem ko  lokalni trgovci ulico polivajo in hladijo z vodo, uživam ob pravkar pripravljenem jabolčnem čaju, belem kruhu s črnimi olivami in svežem paradižniku. Zrem v neskončno modrino povsem mirnega morja. Danes se odpravljava na jug. Cascais ...

Zgodba z vzhoda

Tina Curk, pomočnica odgovorne urednice

Kam? V Vietnam – od severa do juga in kratek skok v Kambodžo

Zakaj? Ker spoznaš popolnoma nov svet. Ker so vsa drevesa desetkrat večja kot pri nas in kot iz pravljice, ljudje pa tako majhni, da sem še jaz ob njih velikanka. Ker spoznaš narod, ki ga kljub kruti zgodovini prežema največje veselje in ima zagotovo najboljši smisel za humor.

Najlepši spomin: Teh je nešteto. Vratolomna vožnja s kolesom čez riževa polja (vratolomno je bilo predvsem kolo, sestavljeno iz delov sumljivega izvora). Ko se ves sestradan ustaviš na ulici, ti babica postreže z juho iz velikega kotla, poleg tebe pa se na plastične stolčke usedejo skoraj vsi sosedje in opazujejo, ali ti bo s palčkami uspelo poloviti vse rezance (definitivno niso vajeni turistov). Tržnica, ki vibrira od barv njihovih oblačil in barv najslajšega sadja. Praznovanje kitajskega novega leta – kar pomeni 15-minutno opazovanje dih jemljočega ognjemeta ob obveznem lizanju sladoleda, ko vse ulice gorijo od kresov, kjer kurijo darila za umrle. Prečkanje ceste. Nočna vožnja z vlakom, pri kateri imaš zaradi neštetega števila rastlinjakov, osvetljenih z nežno tlečimi lučkami, občutek, da te peljejo v pravljico.

Raj v Afriki

Mojca Zemljak, lektorica in redaktorica

Kam? Na Zanzibar – na plažo Kendwa Rocks po presežno razvajanje in v Stone Town (Kamnito mesto) po vtis preteklosti in utrip drugačne kulture

Zakaj? Ker zaradi divjega vsakdana potrebujem dopust na divjem planetu, kjer ne poznajo časa. Ker drzno bele plaže z osladno turkiznim morjem in kičastimi sončnimi zahodi niso utvara z razglednic, ampak realnost, pravi naravni spa in resnični šov za oči, telo in dušo. Ker so moje brbončice zasvojene s kokosom, mangom, pasijonko, cimetom, vaniljo ... ki so tukaj doma.

Najlepši spomin: Hišica na drevesu. Vsakič ko sem se po strmih stopnicah vzpela v leseni bungalov, sem bila deklica, ki se gre igrat v svoj nedotakljivi pravljični kotiček. In iger (družabnih) zvečer na verandi tudi ni manjkalo.

Vsakodnevne dnevne obveznosti pa so bile: plavanje in potapljanje za zajtrk, kosilo in večerjo, podremavanje v palmini senci, iskanje biserov v školjkah, ustvarjanje peščenih kreacij in akrobacij, sprehodi in pivo s pogledom na črto, ki riše obzorje. To blaženo brezdelje pa se ne bi niti pol toliko prileglo, če ne bi bili za mano Tanzanija z adrenalinskim safarijem, bližnja srečanja z masaji, izgubljanja po nepredvidljivih mestnih ulicah...