Živali – spoštujmo jih

3. 5. 2010
Živali – spoštujmo jih (foto: Fotografija Obalno društvo proti mučenju živalii, www.odpmz-drustvo.si)
Fotografija Obalno društvo proti mučenju živalii, www.odpmz-drustvo.si

Poletje bo verjetno žal ponovno čas, ko se bodo kapacitete v zavetiščih za živali še bolj napolnile, saj površnim lastnikom ljubljenčki povzročijo preveč 'nepredvidljivih' skrbi (dopusti ipd.) in se jih je seveda najlažje odkrižati, če jih pač nekam oddajo. Kamorkoli že . . Pogosto to pomeni v prvi gozd, tisti, vsaj malo bolj odgovorni, pa žival peljejo v zavetišče.

Prosimo, upoštevajte!


  • Živali niso igrače – so živa bitja, katerim smo mi ves svet. Zanje smo dolžni vsa leta njihovega življenja skrbeti dostojno ter dosledno, saj ta nebogljena bitja niso prav nič kriva, če smo ljudje zaletavi.

  • Ne omislite si živali brez temeljitega premisleka. Še vedno je preveč ljudi, ki si omislijo ljubljenčka, brez, da bi temeljito premislili o 'neizbežnih obveznostih', ki pridejo v paketu z novim družinskim članom. Seveda ne glede na to za katero žival gre.

  • Če se nam v življenju res zgodi nepredvidljiva in skrajna okoliščina, pri kateri ljubljenca zares ne moremo obdržati, smo dolžni poskrbeti vsaj to, da živali priskrbimo novega in primernega lastnika.

  • Če si vaš otrok 'tako zelo zelo želi kužka' to še ne pomeni, da ga morate zares imeti. Redko kateri otrok zares potem sam skrbi za žival. Bolj običajna praksa je, da žival po nekaj mesecih ostane le še breme staršem, ki pa zanjo v resnici nimajo prave volje ali časa. (O otrocih in živalih tudi malce nižje v nadaljevanju prispevka.)

  • Žival se ne rodi vzgojena in socializirana. "Smo ga dali stran, ker je bil tako neubogljiv." To ni izgovor.

    Upoštevajte, da žival potrebuje vsaj nekaj vašega časa in volje, da jo priučite svojemu načinu življenja. To je odvisno od vsakega posameznika; nekdo ima na vrtu ogromno rož, katerih pes ne sme uničevati, drugi veliko gostov, ob prihodu katerih mora lepo ležati na svojem prostoru in jih pustiti na miru.

Kaj vse moramo vedeti pred nakupom?


V vsakem primeru se je na prihod živali potrebno pripraviti in si odgovoriti vsaj na nekaj osnovnih vprašanj.

- Ali imamo na voljo primerno nastanitev ter pogoje za bivanje živali?

- Ali imamo zares dovolj potrebnega časa in volje?

- Vemo kje bo žival med našo odsotnostjo? (dopusti, potovanja . . )

- Smo finančno dovolj pripravljeni na vse nepredvidljive stroške?

- Vemo vse bistveno o sami živali? (Hrana, nega, pogoji, zdravje, značaj, . . )

OTROCI in živali


»Mami/ati, tako zelo si želim kužka/mucko/ptička. Obljubim, da bom skrbel zanj! ! «

To, da otroci po nekaj mesečnem navdušenju ne skrbijo več za žival je krivda predvsem staršev - otroka potrebno naučiti odgovornosti in dolžnosti. Čas za to je predvsem pred nakupom po nakupu pa ne bi smelo biti več izgovorov. Sploh ne na račun živali!

Najprej otroka pripravite

Če ste mnenja, da si vaš otrok zares zares želi žival in bo zanjo tudi skrbel, lahko to malce bolj podrobno preizkusite, s tem, da si za 'test' vzamete določen čas, pa otroka naučite tudi tega, da se njegove želje ne morejo izpolniti kar na vrat na nos.

V vsakem zavetišču se bo brez dvoma našel kakšen kuža, ki bo primerne velikosti ter značaja za vašega otroka, ki ga lahko posvojite. V to spadajo točno določene naloge, skrb in določen mesečen strošek.

Z otrokom sklenita dogovor, v katerem bo moral psa peljati na sprehod vsak dan, tudi v dežju, mrazu, blatu in snegu, se z njim igrati in skrbeti za njegovo gibanje, po možnosti pa še prispevati kakšen evro ali dva iz svoje žepnine, da bo kuža lahko imel novo igračo ali slasten priboljšek.

Ko/če se bo otrok prvič začel izmišljati izgovore zakaj ne more opraviti tega ali onega, vam je lahko hitro jasno koliko bo ura v prihodnje. V tem primeru naj opusti skrb za žival, finančni strošek, ki ga zahteva žival v zavetišču, pa naj ostane še nekaj časa minus na račun otrokove žepnine.

(Opomba: morda se zgornje sliši malce pretirano, a dejstvo je, da bila žival iz zavetišča v takšnem primeru "zlorabljena" za test odgovornosti vašega otroka - zato je pošteno, da ob opustitvi ostalih obveznosti vsaj finančno skrbite za njo vsaj še nekaj časa.)

Izgovorov pri vsakodnevni skrbi za živali ne bi smelo biti. Tudi otroka je treba nahraniti, cvetje zaliti, avtu dotočiti gorivo . .

V primeru, da bo otrok tudi čez čas lepo ter odgovorno skrbel za žival, pa le še čestitke, saj ste opravili čudovito delo in vzgojili otroka, ki spoštuje živali v pravem pomenu besede.

Živali