Osebne izpovedi štirih uspešnih poslovnih žensk, ki jim je uspelo v svetu

Igra žensk? Osebne izpovedi štirih uspešnih poslovnih žensk, ki jim je uspelo v svetu, kjer navadno zmagujejo moški. Hitri svet tehnologije je z vsakim dnem bolj odprt za vse, ki se poleg razuma zanašajo na svoj šesti čut.

Lifestyle, 22. 8. 2016
Osebne izpovedi štirih uspešnih poslovnih žensk, ki jim je uspelo v svetu - Foto: Arhiv Elle in promocijsko gradivo

Urška Petrič, 32,

Support Ninja pri podjetju SmartNinja

Študij sem začela na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, smer Grafična tehnologija, in se pozneje prepisala na Modno oblikovanje.

Po selitvi v Ljubljano sem delala v trgovini z oblikovalskimi izdelki in sčasoma začela sodelovati pri različnih oblikovalskih projektih ter nabirati izkušnje v slovenskih podjetjih. Proces oblikovanja mi je sicer všeč, a sem pogosto pogrešala analitični del. Ker sem delala v spletnem oblikovanju, je bil prestop k programiranju naslednja logična poteza. Učiti sem se ga začela sama in s pomočjo znancev, vendar je bilo to zelo zamudno.

Nato sem zasledila programerski tečaj, ki ga je organiziralo podjetje SmartNinja, se vpisala in že po dvodnevnem tečaju naredila svojo spletno stran. Nadaljevala sem s trimesečnim tečajem Web development. Kapljati so začele ponudbe za delo, kmalu so me k sodelovanju povabili fantje iz podjetja SmartNinja, kjer se je moja programerska pot sploh začela.

Po odločitvi, da sprejmem njihovo ponudbo za delo, se je vse dogajalo zelo hitro. Ni bilo prvič, da sem se znašla v pretežno moškem kolektivu, ugotovila sem, da mi to celo še bolj ustreza. Zdi se mi, da se v takem delovnem okolju nesoglasja hitreje razrešujejo, sploh če so vsi produktivno in konstruktivno naravnani, in da delo poteka bolj tekoče. Ženski strah pred delom v moškem okolju je pogosto osnovan na stereotipih, ki izvirajo iz nerazumevanja in nevednosti. Seveda smo si različni med seboj, vendar je način, kako se lotevamo razreševanja določenih težav, večinoma stvar navade, ne posledica drugačnega kromosoma.

V startup svetu je zelo pogosto slišati, da je najpomembnejša ekipa, in ne bi se mogla bolj strinjati. Z dobro in uglašeno ekipo je mogoče premikati gore. V tehnološkem svetu lahko zelo hitro najdeš zaposlitev in jo prav tako hitro izgubiš, če se ne izkažeš kot primeren sodelavec. Prav tako se mi zdi pomembno, da tudi sam oceniš, ali v določeni ekipi razvijaš svoj potencial, in jo prostovoljno zapustiš, če v njej ne blestiš, kot bi lahko. Zgodilo se mi je že, da sem se zaradi neuspešnega sodelovanja v ekipi umaknila od projekta, si vzela čas in projekt začela od začetka, z novo. Pri odločitvah me vodita tako šesti čut kot razum. Šesti čut je tisti, ki me opominja, da je nekaj dobro oziroma slabo, potem pa ta občutek podprem z razumom. Kombinacija obojega se je že večkrat izkazala za zelo učinkovito.

Če se ozrem nazaj, bi manj časa preživela v oblikovalskih vodah in verjetno bi se odločila za študij matematike. Zagotovo pa bi se še enkrat odločila za priključitev k že obstoječemu podjetju. V zadnjem času je moj največji navdih misel, da je kakovost življenja odvisna prav toliko od percepcije kot od dejanskega stanja. Tehnološki svet, ki vsak dan ponuja novosti, me na moji poti neskončno navdihuje in žene naprej.

Knjiga, ki bi jo morala prebrati vsaka ženska:

Rework Jasona Frieda in Davida Heinemeierja Hanssona. Knjiga, ki bi jo moral prebrati vsak, ne samo ženske!

Življenski moto:

Bodi skromen, bodi vedoželjen in med vsemi vedno opravi delo najboljše. (Dwayne Johnson)

Nasveti za žensko v tehnološkem svetu:

Ne postavite se v vlogo ženske v tehnološkem svetu z manjvrednim prizvokom, saj si s tem po nepotrebnem zagotovite slabše izhodišče. V tehnološkem svetu je vedno več žensk, ki zelo dobro in suvereno opravljajo svoje delo. Predvsem je treba izkoristiti svoje prednosti in se zavedati svojih slabosti, si vedno nabirati novih izkušenj in kdaj pogledati v 'moški svet', kjer se je mogoče naučiti marsičesa novega.

Kako biti dobra šefinja:

Prava mera prijaznosti in simpatičnosti na eni strani, da sodelavcem ne vlivaš strahu, po drugi strani pa jasno postavljene zahteve za kakovostno opravljeno delo. Sodelavec mora imeti občutek, da se lahko nate zanese, obenem pa ve, da to ne pomeni na pol opravljenega dela.

Jasna Triller, 40,

direktorica in lastnica podjetja IDentiks kartični sistemi

Po srednji šoli za farmacijo in zdravstvo sem študij nadaljevala na Ekonomsko-poslovni fakulteti, smer Mednarodni trgi, z vizijo, da bi delala v marketingu farmacevtske industrije, in tako združila svoje farmacevtsko in ekonomsko znanje. Med izrednim študijem sem vseskozi delala, kar ni bilo vedno lahko, pogosto so morale knjige najti čas med delom in nasprotno. Delovne izkušnje so bile zelo raznolike, od proizvodnih del v farmacevtski industriji Bayer Pharme in napredovanja v tajništvo direktorja nabave do dela na področju sociale in izobraževanja v študentski organizaciji Univerze v Ljubljani. Prav tu sem se, kot odgovorna za dva resorja in izobraževalne razpise, prvič srečala z dijaškimi in študentskimi karticami, kar me je vodilo k Centru za razvoj izkaznic in sistemov Ljubljana, kjer sem se zaposlila kot prokuristka in vodja marketinga.

Že v svojih zgodnjih dvajsetih sem obiskovala strokovne sejme, ki so me navduševali in najverjetneje vplivali na mojo nadaljnjo kariero. Spomnim se največjega kartičnega sejma v Parizu, kjer sem občudovala kartično 'umetnost', dizajne in rešitve ter požirala znanje o tej neznani tehnologiji. Potem ko so skupne vizije in vrednote v podjetju, kjer sem bila zaposlena, razpadle in so se naše poti razšle, sem ostala sama in začela iz nič. Dobila sem sicer ponudbo za novo službo, a je bila moja želja po tem, da se preizkusim, močnejša. Bila sem mlada, brez družine, verjela sem vase in v svojo vizijo ter si upala tvegati.

Sem človek akcije, podjetnica po duši, ki verjame v rek, da podjetniki najprej skočimo iz letala in šele nato iščemo padalo, kar me tudi zelo dobro opiše. Začela sem doma, na 26 kvadratnih metrih, ko je poleg postelje dolgo v noč brnel moj še danes dragoceni tiskalnik. Tako sem ponoči tiskala kartice, jih podnevi prodajala ter se učila neznanih tehnologij in programov.

Delo doma, v 'kopalnem plašču', je že po treh mesecih zamenjala prva pisarna, nato zaposlitev prvega sodelavca ... Podjetje IDentiks je danes najbolj prepoznavno po PVC-karticah in z njimi povezanih kartičnih sistemih – kartice za identifikacijo na delovnem mestu, kartice zvestobe, akreditacije ...

Ko sem pred 11 leti začela samostojno pot, je bilo zelo malo žensk na vodilnih položajih, zlasti v tehnični branži, zato sem si morala kot ženska svoj položaj izboriti. Ko sem nekoč kandidirala na razpisu za zdravstvene kartice, sem bila v procesu izbora kot edina ženska, pa še blond povrhu, in ko sem vstopila v prostor, so se za menoj usule salve moškega posmeha. Na takih in podobnih razpisih sem morala prebijati led. Sčasoma dobiš občutek in ostrino, učiš se in hkrati spoznaš, da ne moreš biti strokovnjakinja na vseh področjih.

Podjetje sem ustanovila sama, bila sem samorastnica in IDentiks je bil moj 'otrok', ki je rasel.

Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem dojela in sprejela, da se bo razvijal naprej, če bo le v najboljših rokah. Leta 2008 sem širila svojo družino na zasebnem področju, hkrati pa se je podjetju pridružil moj mož, nato še njegov bratranec, in tako smo poslovno postali družinsko podjetje.

Danes nas v ekipi dela osem izjemnih ljudi, vsak je resnično del družine in diha s podjetjem.

V Sloveniji se je v zadnjih letih razvilo precej mentorskih in drugih podpornih okolij – pospeševalnikov, združenj, inkubatorjev, kjer lahko preveriš svoje ideje in okrepiš podjetniško znanje.

Vsekakor priporočam sodelovanje z njimi, tudi sama sem vključena v kar nekaj od njih. Za podjetništvo so potrebni ambicija, globoka, goreča želja, strast – to bo viziji dalo krila, ter trdo delo, vztrajnost in pogum – to so korenine, brez tega ne bo šlo.

Knjiga, ki bi jo morala prebrati vsaka ženska:

Veliko jih je, sama najbolj obožujem Robina Sharmo, saj mi pomaga krmariti med zasebnim in poslovnim življenjem. V navdih mi je njegov moto: »Ko se odpoveš svojim sanjam, umreš, četudi živiš.« Trenutno je na moji nočni omarici knjiga Lise Nichols: Izobilje zdaj, ki bi jo tudi priporočala v branje.

Življenski moto:

Pot do cilja je veliko bolj pomembna kot cilj. Zato uživaj na tej poti, zadihaj, proslavi majhne korake in se jih veseli.

Nasvet za žensko v tehnološkem svetu:

Kot ženska se ne poskušajte prilegati moškemu svetu. Ostanite ženstvene in moške dopolnjujte. In verjemite vase, v svoje tehnične sposobnosti in znanje: vsega se lahko naučimo, čeprav nosimo krilo.

Kako biti dobra šefinja:

Aktivno poslušaj in zaupaj! Najdi si dobro mentorico, ki ti bo pomagala pri osebnem razvoju in te usmerjala. Tudi sama jo imam, in to mi veliko pomeni. Mentorstvo je dvosmerni proces učenja in bogati obe.

Tamara Lah Momčilović, 30,

direktorica podjetja Infinum

Že od majhnega sem bila 'tehnična punca', bolj kot igranje z lutko me je zanimalo njeno razstavljanje. Čisto nov svet se mi je odprl, ko sem dobila prvi računalnik. Študij sem zaključila v Zagrebu na grafični fakulteti in dobila naziv inženir grafične tehnologije in dizajna. Hrvaška prestolnica se je izkazala za odlično mesto, kjer lahko poleg žuranja izkoristiš dobre možnosti študentske zaposlitvene. Tudi sama sem imela med študijem redno študentsko delo v podjetju VB-Leasing, ki je bilo dobra finančna podpora, resen stik s procesom dela in službenimi problemi, na kratko: realen stik z vsem, česar te na fakulteti ne naučijo.

V času novega tisočletja sem sodelovala na spletni stran mi3.org, kjer je bilo mogoče predstavljati projekte, jih komentirati, ocenjevati.

Bilo nas je malo in med seboj smo si bili vedno pripravljeni pomagati. Motivacija po učenju o tehnologiji se je le še večala.

Ideja o ustanovitvi podjetja se je porodila že v prvem letniku faksa, ko je Tomislav Car, direktor in solastnik podjetja Infinium, predstavil idejo v smislu, da več kot nekaj začetnega kapitala tako ali tako ne moremo zgubiti. Ko sem načrt zaupala domačim, so mi rekli, naj ne sanjamo in naj raje pridno študiramo. Več kot očitno jih nisem poslušala ... Tako se nas je v posel združilo pet prijateljev, ki smo si med seboj precej različni, nas pa močno povezuje skupna vizija, ki je bila ključna za uspeh. Po zaključku študija smo najeli prvo pisarno, zaposlili še šestega in sedmega člana ter dobili prve naročnike. Z vsakim novim naročnikom in novim zaposlenim je moja odgovornost naraščala. Zdaj nas je na treh različnih lokacijah, v Zagrebu, Ljubljani in San Franciscu, zaposlenih že več kot sto in včasih je upravljanje in vodenje tako velikega števila ljudi kar malce noro.

Vredno je staviti in igrati na vse, ko si še mlad in pogumen. Najhujše, kar se ti lahko zgodi, je, da doživiš neuspeh, vendar ti vedno ostane možnost, da preprosto začneš znova. Na podjetniški poti so ljudje, ki te podpirajo, in tisti, ki o tebi dvomijo.

Pomembno se je zavedati, kaj si želiš sam, znati sprejeti lastne odločitve in verjeti vase.

Knjiga, ki bi jo morala prebrati vsaka ženska:

Meni najljubša knjiga, h kateri se vedno znova vračam in ki me je v določenem trenutku kariere izredno motivirala, je avtobiografska pustolovščina Henrija Charrièreja Metulj.

Življenjski moto:

Delaj, kar te veseli, saj te bo to veselje do dela vedno gnalo naprej.

Nasveti za žensko v tehnološkem svetu:

Slišala sem, da je modna industrija veliko bolj grozljiva!

Mateja Uranjek, 30,

direktorica Združbe IP

Moja pot do mesta, ki ga imam danes, je bila kar zanimiva. V času izbiranja študijske poti sem se odločala med študijem angleščine in likovne umetnosti na pedagoški fakulteti. Nazadnje sem sledila otroškim sanjam in diplomirala iz likovne umetnosti, a karierna pot me je zapeljala v smeri grafičnega oblikovanja, koordinatorstva in vodenja projektov, pri čemer danes zelo uživam. Sploh si ne predstavljam, da bi v tem trenutku sedela v razredu in poučevala.

V času študija sem se preizkusila v številnih panogah, v proizvodnji, gostinstvu, varstvu otrok, delavnicah, tudi v svetu bančništva.

Izkušnje, ki sem jih v teh študentskih službah pridobila, so danes neprecenljive. Naučila sem se spoštovati vsako delo in, kar je še pomembneje, danes zares cenim to, kar delam.

Novosti v tehnologiji so me vedno navduševale in zaradi svoje radovedne narave sem vedno iskala nove izzive in priložnosti za izpopolnjevanje svojega znanja. Že v času študija sem se lotevala projektov, ki so zahtevali specifično znanje in sem morala za uspešno izvedbo naštudirati stvari in se velikokrat preprosto znajti.

Do ustanovitve podjetja me je pripeljal smešen splet naključij. Sodelavec Gregor S. me je zaradi mojega dobrega občutka za estetiko povabil k projektu. Projekt je bil uspešno zaključen, najino sodelovanje pa se je šele začelo. Sledil je nov projekt, kjer sva se povezala z novo ekipo, s katero smo imeli enako vizijo. Ena stvar je tako vodila k drugi ... Na neki točki nam je postalo samoumevno, da ustanovimo svoje podjetje in smo tudi ga – v le uri in pol.

Začela sem spoznavati svet podjetništva, obiskala sem veliko predavanj, delavnic in programov, namenjenih mladim podjetnikom. Nabrano znanje mi je sicer dalo neko iztočnico, vendar je delo na trgu povsem drugačno, treba je biti iznajdljiv in sproti slediti hitrim spremembam, ki se v tehnološkem svetu dogajajo.

Kot idejni vodja in direktorica podjetja Združbe IP, d. o. o., pomagam podjetjem dvigovati ugled in prisotnost na spletu. Danes namreč ni pomembno samo, kako je vse skupaj videti, ampak sta pomembni tudi vsebina in funkcionalnost podjetja. Skupaj z ekipo ustvarjamo boljše priložnosti za podjetja. Dobra klima je v podjetju izredno pomembna in vsak član je ključni element ekipe. Iz izkušenj vem, da se dobri odnosi med sodelavci prenesejo na boljšo samoiniciativnost in delovanje ter tako prispevajo k dobremu razvoju projektov in tudi sebe. V veselje mi je gledati, kako se naša ekipa širi, kako skupaj rastemo in se veselimo novih izzivov.

Priznati moram, da bi morala v preteklosti večkrat poslušati svoj šesti čut, saj se je izkazal za zelo uporabnega, v določenih situacijah pa je treba seveda uporabiti tudi razum.

Vsem, ki se želijo podati na podjetniško pot, bi svetovala, naj samo gredo, si upajo, naj odkrivajo.

Pomembno je početi to, kar nas veseli, in pri tem vztrajati. Najboljše rezultate dobimo, ko nekaj počnemo s srcem.

Knjiga, ki bi jo morala prebrati vsaka ženska:

Življenje kot igra, dr. Wayne W. Dyer.

Življenski moto:

Keep it simple. (Naj bo preprosto, op. p.) 

Nasvet za žensko v tehnološkem svetu:

Ženske lahko ponudimo veliko inovativnosti in kreativnih rešitev, pomembno pa je, da se med seboj povezujemo.

Kako biti dobra šefinja:

Bodite odprte za druga mnenja in potenciale posameznikov v ekipi.

Preberite še: Iskrena izpoved: Imam sindrom super ženske in Iskrena izpoved naše novinarke o platonski aferi na delovnem mestu

Priporočamo tudi članek: Jeep festival 2016! Praznujte z nami in osvojite vikend z Jeepom!

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri