Lorella Signorino za Love Sex Money

20. 1. 2010
Lorella Signorino (foto: Fotografija promocijsko gradivo)
Fotografija promocijsko gradivo

Marsikdo ne ve, da je bila Lorella Signorino, kreatorka znamke Love Sex Money, ki sedaj končno prihaja tudi v Slovenijo, nekoč oblikovalka za svetovno znano perilo Victoria’s Secret.

Ta izkušnja ji je nedvomno odprla vrata v svet mode in morda se je Lorella prav zato odločila za lastno blagovno znamko, trendno in obenem romantično, kot je sama.

V zadnjih letih smo doživeli bliskovito rast znamke; opazovala sem jo, ko je bila na začetku in je tako kot vsak novinec sramežljivo tipala teren ter razmišljala, ali je na pravi poti. Prodaja je kmalu dokazala, da pot je prava, pravzaprav še veliko več: da ima Lorella nos za sodobno žensko, saj z lahkoto uresničuje njene želje. V času, ko je vsega preveč in se blagovne znamke ves čas rojevajo, je ženska hitro zmedena: potrebuje garderobo za različne priložnosti, hkrati pa želi biti privlačna in lepa. Lorella je našla pravo ravnovesje in danes se uspešno in nonšalantno sprehaja po svetu mode, saj ve, da ji je uspelo.

Se še spominjate svojih začetkov?

Težko bi jih pozabila. V modnem svetu sem dejavna že dolgo, šele v zadnjih letih pa smo se odločili za revije v sklopu milanskega tedna mode. Mislim, da morajo nekatere stvari preprosto dozoreti, mi pa smo potrebovali čas, da bi ugotovili, ali smo sploh na pravi poti, ali bodo imele ženske posluh za naše stvaritve. Izkazalo se je, da sem imela prav. Morda me kdo v nebesih čuva in upošteva moje sanje, kajti sedaj so uresničene.

Odločilno je bilo tudi sodelovanje s svetovno znano znamko ameriškega perila Victoria’s Secret. Kako se je pravzaprav začelo?

Začelo se je po naključju: videli so nekaj mojih stvaritev in me poklicali na razgovor. V hipu mi je bilo jasno, da so zelo napredni, aktivni, moderni. Američani imajo popolnoma drugačen način dela, lahko bi rekli, da so svetlobna leta pred nami, kar je morda neobičajno in obenem bizarno, saj je moda v resnici doma v Evropi. Toda oni delujejo drugače: manj eksperimentiranja in več marketinga, konkretne zamisli in včasih tudi več tveganja, kajti brez tveganja ni rezultatov.

Ste oboževalka spodnjega perila?

Kot vsaka ženska. Ne poznam niti ene, ki ne bi bila nora na perilo.

Vas ni nikoli mikalo, da bi ustvarjali tudi za moške?

Niti ne. Zdi se mi, da so z modnega vidika ženske veliko bolj zanimive, polne skrivnosti, bolj zahtevne, zame so večji izziv. Zdi se mi, da se od njih vedno kaj novega naučim, nikoli ni konca, kar je za ustvarjalnega človeka velika spodbuda. Nikakor si ne morem zamisliti, da bi zjutraj vstala in točno vedela, kaj me čaka. Nekateri so ustvarjeni za delo v pisarni, drugi za ustvarjanje iluzij, na primer na modnem področju, kajti moda v končni fazi je le iluzija, in prav zato me vedno znova tako prevzame.

Kako je videti vaša običajna kolekcija?

Zelo rada eksperimentiram z nakitom, zato so v zadnjih kolekcijah vsi kosi vpadljivi oziroma opazni, kar mi je zelo všeč. Po drugi strani rada mislim na vse ženske, tudi na tiste, ki žal nimajo brezhibne postave, a želijo biti prav tako modne in urejene. Zanje sem ustvarila tako imenovano obleko comfit – gre za poseben kroj in material, ki naredi obleko primerno za vse postave. Vedno se mi je zdelo žalostno, da nekatere blagovne znamke ožijo kose določene številke in se tako tudi povsem normalna ženska počuti predebelo. Da ne omenjanim tistih, ki so resnično predebele. Telesna teža je v današnjem času postala travmatična, primerna oblačila pa vsaj malo popravijo celotno dojemanje lepega videza. Nekateri pravijo, da je bistvo očem skrito, in tudi jaz verjamem, da je tako.

Ste pa še vedno ženska, ki ima zelo razvit čut za lepo oblikovane stvari. Je tudi vaša omara tako popolna?

V resnici je vedno nekaj, kar manjka. Pri meni je prednost to, da grem lahko v šivalnico in si izdelam obleko, tako tudi eksperimentiram z novimi oblikami. Zgrešenih nakupov skoraj ni, so pa zgrešeni kroji, vendar je vsaka stvar za nekaj dobra in brez napak ne bi napredovali.

Ste mladi in uspešni. Kaj menite o italijanskih modnih gurujih, ki so v vseh teh letih dobesedno monopolizirali prostor?

Težko je živeti z njimi. Vsak bi rad ustvarjal v popolnem sožitju, a včasih nam preprosto ni dano. Ne razumem, zakaj se tako branijo mladih, saj lahko ti prinesejo le svežino in nove ideje, lahko jim pokažejo pot, saj ni nihče večen. Prej ali slej se bodo te sebične zgodbe zaključile in takrat bo marsikdo ugotovil, da ni dedičev, ni kreativnih glav, in nastale bodo težave. Občudujem London, ki daje prednost mladim in se jih ne boji; v zadnjih letih je postal meka za nove generacije, zibelka briljantnih idej, in to je ključ do uspeha. Mladi nam bodo pokazali pot, zato se jih ne smemo bati.

So še kakšne vaše sanje ostale neuresničene?

Kar nekaj jih je, kajti človek se vse življenje razvija, postaja močnejši in modrejši, zato so na obzorju vedno novi cilji. Včasih si rečem: Ustavi se! Stvari mi uhajajo iz rok, po drugi strani pa me preganja občutek, da me bodo drugi prehiteli, če se bom ustavila. Morda zato sanjam o tem, da bi bili bolj razumevajoči, rahločutni, skrbni do drugih. Saj veste, utopija …

Ste na kakšen kos še posebej ponosni?

To je vsekakor obleka comfit, saj smo jo v zadnjem letu še nadgradili in razvili koncept mode za vse postave. V času hitre prehrane in pomanjkanja gibanja se mi zdi ta obleka zelo dobra zamisel. Uspelo mi je zadovoljiti stranke in obenem misliti na tiste, ki niso več rosno mlade, vendar bi bile še vedno rade lepe in privlačne.

V Italiji se veliko govori o vlogi ženske, ki naj bi jo televizija popolnoma uničila in je tako postala seksualni objekt.

Kak­šno vlogo ima moda v tem procesu?

Vse je v naših rokah: če bi resnično želeli, da bi bil svet drugačen, bi ga tudi spremenili. Najbolj žalostno je dejstvo, da se tudi ženske same pustijo zafrkavati, in zato postanejo seksualne žrtve. Tista, ki ima bolj malo v glavi, stavi na telesne obline in pozabi, da bo gravitacija čez nekaj let naredila svoje in bo napočil čas, ko bo tudi kirurgija lahko bolj malo pomagala. Na koncu se je vendarle treba vprašati, kaj nam ostane.

Lorella Flego