Vse poti ne vodijo le v Rim, temveč tudi v Toskano. AJDA GREGORC
Prostrana polja, posejana s tančico zlate svetlobe, visoke ciprese, vijugaste poti, kot ustvarjene za vožnjo z vespo, mondene vile s še višjimi ograjami, ki očesu pustijo le pokukati v notranjost in poženejo spiralo domišljije, glasni debatni krožki na vsakem vogalu, slikoviti limonovci, panzanella in gelato v potokih. Če se Toskano še tako trudimo naslikati z besedami, lahko z njimi ustvarimo le hrepenenje, a prav to velja za začetek najlepših potovanj. Razdalja v tem primeru skoraj ni izgovor, saj je od Ljubljane do Toskane le okoli slabih 500 kilometrov. Če imate pri tem še dobro družbo (ki je povrhu ravno zaključila nadaljevalni tečaj italijanščine), kot sem jo imela sama – svojo mamo, namreč, ob tem pa iz radijskih zvočnikov igra še italijanski canzone, se zdi, kot da jih je 300. Signorina e signora in macchina, attenzione!
Visoka pričakovanja
Moji prvi vtisi Toskane se niso rodili na prvi gimnazijski ekskurziji v Firence niti ne na maturantskem izletu na Ligursko obalo, temveč že dolgo pred tem, ko sem še kot otrok ob deževnih nedeljah najraje gledala filme, postavljene prav v to italijansko pokrajino. Bili so moja oblika skrbi zase, še preden je ta zares obstajala (t. i. self-care). Čisti eskapizem, kot epizoda pravljice, v katero lahko skočiš in se naužiješ sanjskega življenja. Toskana je pri meni še danes zapisana kot pokrajina, kjer življenje ne dere istih tokov kot pri nas, ampak stoji in samo je – la dolce vita. Prav s temi vtisi sem se jo odpravila raziskovat tudi tokrat, kar bi se lahko končalo povsem klavrno, a se na srečo ni. Poleg tistih že obiskanih sem v načrt dodala še neodkrite kraje, in tako naredila zajeten krog. Seveda ga lahko tudi obrnete in potujete v smeri urnega kazalca, za izhodišče pa vam tako služijo Firence.
1. dan
LUCCA
To šarmantno mestece z 90 tisoč prebivalci, glavno mesto pokrajine Lucca, je lahko odlična prva postojanka na vaši toskanski odpravi. Pravijo mu mesto stotih cerkva, med katerimi sta najbolj znani katedrali svetega Martina in svetega Mihaela. Mesto ponuja še nekaj drugih zanimivosti (kot sta palača Palazzo Ducale in vrt stavbe Villa Garzoni), vsekakor pa boste njegov utrip najbolje ulovili kar s sprehodom po njegovem nedotaknjenem obzidju iz obdobja renesanse z obilo klopcami, na katerih se ustavi čas. Pot naj vas nato vodi po uličicah v središču mesta, pri tem pa je lahko vaš spremljevalec kornet s slastno vsebino. Midve sva si privoščili tistega v Gelaterii La Crema Matta in mu kot pravi kulinarični kritičarki dali čisto petico. Za vse ljubitelje stripov pa je skoraj nujen obisk mesta oktobra, ko se tam odvija letna stripovska in igralna konvencija Lucca Comics & Games. Še eno dejstvo iz rokava: tu se je rodil znani skladatelj Giacomo Puccini, katerega rojstna hiša je odprta za ogled, julija pa njemu v čast tam poteka tudi operni festival (ne spreglejte seznama predvajanja na zadnji strani).
PISA
V Piso nas običajno vodi en cilj, in sicer je to ogled znamenitega poševnega stolpa, ki, tako kot večina točk na tem seznamu, bogati seznam Unescove svetovne dediščine. Visok je približno 56 metrov, že kmalu po začetku gradnje pa se je začel ugrezati in nagibati zaradi mehkega zemljišča, njegovi temelji namreč niso bili dovolj močni. Z več poskusi sanacije jim ga je nato uspelo malce izravnati, in tako preprečiti njegovo nadaljnje posedanje, a ne povsem, saj bi tako stavba izgubila zanimanje turistov. Brez kultne fotografije, na kateri stolp podpirate z rokami – ne glede na to, kako hecna in nepotrebna se ta včasih zazdi – se ne vračajte domov. Prav tako sta izjemni bazilika in krstilnica, ki stojita poleg njega.
Tako kot Lucca tudi Pisa za splošnejši ogled vzame le uro do dve, pa vendar je ne zapustite prehitro, temveč v okolici rezervirajte prvo nočitev. Toskansko izkušnjo lahko namreč prav s tem nadgradite, kot sva jo midve. Ključni besedi: agro turizmi in vile.
Sami sva prvič prenočili v nastanitvi Ninfeo dell' Arancera, v kraju Calci v bližini Pise. Že naslednje jutro sva pri zajtrku klepetali s prijetnima sosedoma iz Domžal in zgovorno starejšo lastnico stavbe, pravo italijansko damo s pričesko po zadnji milanski modi. Res sva imeli srečo, saj poleg te lepe hiše stoji tudi veličastna Villa Scorzi, ki sva si jo lahko zunaj ogledali do zadnjega kotička ter se za trenutek uščipnili, ali sanjava in sva zašli na dvorišče vile Georgea Clooneyja ob jezeru Como.
2. dan
SAN GIMIGNANO
Srednjeveško mestece bo dodalo skrajno očarljiv košček v vaš toskanski mozaik. Zaradi njegovih 14 žitnih stolpov nosi vzdevek toskanski Manhattan. Splezajte na enega od njih, užijte tamkajšnji razgled in pridobite prvo pokušnjo toskanske pokrajine iz filmov. Znotraj obzidja lahko občudujete dobre primere romanske in gotske arhitekture, na glavnem trgu pa vas domnevno čaka tudi najboljši sladoled na svetu v Gelaterii Dondoli – midve sicer praviva, da tega morda raje preskočite in si privoščite kepico več v prej omenjeni Lucci.
Lakotniki, pozor!
Morda je na tem mestu dobrodošlo omeniti, da se je v Toskani dobro čim prej spraviti h kosilu, saj je do 14. oziroma 15. ure večina restavracij že zaprtih. Svoja vrata nato zopet odprejo proti poznemu popoldnevu oziroma večeru. V vmesnem času se lahko tako v manjših mestih po prigrizek zatečete kvečjemu v trgovine. Te ure je dobro upoštevati, saj nič namreč ne boli bolj kot obrok v McDonald'su, medtem ko veš, da si sredi zibelke odlične kulinarike.
Še en namig: Večina obrokov je sestavljenih iz predjedi (antipasti, najbolj tipična je brusketa) in druge predjedi (primi piatti, kjer imajo svoje mesto rižote in testenine v majhnih porcijah) ter glavne jedi (secondi piatti), kjer je največkrat na meniju meso, riba ali zelenjava, ta obrok pa je tudi največji in najdražji na meniju.
SIENA
Kot precej večje mesto od prejšnjih dveh, a še vedno srednje veliko, je Siena prava očarljivka. Za uživanje v osvežilnem aperol spritzu se lahko usedete na glavni trg, kjer je glavna zvezda mestna hiša Palazzo Pubblico. Predlagam, da naredite nekaj dodatnih korakov do sienske stolnice, kjer med drugim najdete kipe Donatella in Michelangela. V tem mestu človek namreč hitro naredi priporočeno število dnevnih korakov. Tam je tudi sedež najstarejše še obstoječe banke na svetu.
3. dan
VAL D'ORCIA
Vsak popotnik ima svoj cilj in ta pokrajina bi zagotovo morala biti njegov, ko vandra po Toskani. Vzemite si dan ali dva le zanjo in se ji preprosto prepustite: zapeljite tja, kamor vas ponese pot, in še prej vaše oko. Čakajo vas čudovite posesti, katero izmed njih lahko obiščite za kulinarično delavnico ali obed. Ob cestah boste na vsake nekaj metrov naleteli na kopico avtov: ti pripadajo zapriseženim instagramerjem. Če vas Toskana do zdaj ni navdušila, je morda prav Val D'orcia (izgovori se valdorča, kot mi je prek Zooma pred kratkim povedala službena kolegica iz Milana) tisti del, ki vam manjka.
Mimogrede:
Medtem ko so Italijani znani po kaotični vožnji v mestnih središčih, se na podeželju človek vpraša, ali gre za isti narod, saj imajo tam izredno nizke omejitve hitrosti, ki pa jih zapriseženo upoštevajo – do te mere, da vznemirijo še tako umirjeno balkansko dušo.
PIENZA
Pol izkušnje je prav gotovo vožnja do nje, saj omogoča slikovite razglede po prej omenjeni najbolj idilični toskanski pokrajini. Enačba je podobna kot drugje: renesančno mestece na hribčku pod Unescovo zaščito, manjši izziv pri iskanju parkirišča, izjemen šarm. Imenovano je po ustanovitelju papežu Piju II., njegovo obzidje pa omogoča veličastne razglede kot iz Googlovih prvih zadetkov fotografij. Ne bodite presenečeni, če sredi trga naletite še na izjemen brezplačen operni nastop lokalca.
4. dan
FIRENCE
O Firencah je znano največ, zato bom o njih govorila najmanj. Običajen seznam znamenitosti, na katerem ne gre brez veličastnega Davida, galerije Uffizi in večjega od neba Duoma, najdete povsod in ga je vsekakor dobro obkljukati, zato bom zavila v svojo smer. Prvi nasvet: če gre, Firence obiščite med tednom. Drugi: vstanite okoli šeste ure, odpravite se na sprehod po centru in opazujte, kako se mestni gostinci, cvetličarji, obrtniki in umetniki pripravljajo na nov dan, ko turisti še spijo. Povsem vredno zgodnje budilke! In tretji: briljantna pogruntavščina moje mami: Nahranite otroka v sebi in zvečer na trgu Piazza della Repubblica kupite karto za magični vrtiljak ter se brez pomisleka (ali zadrege) povzpnite nanj. Na njem je staro in mlado, zagotovljen pa vam je zabaven spomin, ki bo ostal za zmeraj. Življenje je vendarle vrtiljak! Še najboljše testenine z obvezno predhodno rezervacijo: Osteria Pastella. Rezervacije so nasploh vaše najboljše prijateljice v tem mestu.
Čas potovanja: 4 dni
Tip potovanja: road-trip
Potniki: 2 osebi, mama in hči
Budžet: 380 € na osebo
Trije toskanski biseri, ki nama jih ni uspelo obiskati, a so vredni obiska.
Terme di Saturnia
Montepulciano
Cinque Terrere
Playlista za potep po toskanskih gričih:
Začetek roadtripa: Toto Cutugno, Insieme in Al Bano & Romina Power, Felicita
Ko zagledate tablo z napisom Toscana: Anja Kotar, Tuscany
Ob prvi pašti: Domenico Modugno, Nel blu, dipinto di blu (Volare)
Vožnja po toskanskih gričih: Gino Paoli, Il cielo in una stanza
Po obisku italijanskega butika: Modena City Ramblers, Bella Ciao
Ko izmenjate pogled s prisrčnim Italijanom: Sophia Loren, Mambo Italiano
Pred firenško stolnico (s slušalkami): Giacomo Puccini, Nessun dorma in
Andrea Bocelli, Con te partirò
Preden greste na spodaj omenjeni vrtiljak: Orietta Berti, Fin che la barca va
Za umirjeno pot nazaj domov: Eros Ramazzotti, Se bastasse una canzone
Fotografije: Profimedia In Osebni Arhiv
