Osemurno zrenje v računalniški zaslon lahko močno poškoduje oči in vid ter je vzrok za številne druge zdravstvene težave.
Danes se delu z računalnikom težko izognemo. Pravzaprav je ogromno poklicev, ki računalnik zahtevajo kot osnovno delovno orodje. Tako sem tudi sama nanj priklenjena včasih celo več kot 12 ur na dan, brskam za vsemogočimi informacijami ter se pogosto zalotim med ogledovanjem nove Chanelove kolekcije ali v Maxmarini spletni outlet trgovini. Ta še zlasti načenja oči, saj moram pregledati prav vse izdelke od spredaj in zadaj, da ne bi kupila mačka v žaklju.
Da pojasnim, zadnje nima ničesar opraviti z delom, je pa ena od postaj na moji spletni poti. Očem torej ne škodi le delo, na njihovo zdravje lahko na primer zelo slabo vpliva tudi večerno spletno klepetanje s prijateljico iz sosednje ulice ali bolščanje v fotografije bivših ljubezni in njihovih novih partneric na socialnih omrežjih. In pri teh dejavnostih čas mine hitreje kot med delom v pisarni, motivacija pa je navadno precej večja kot med analiziranjem ekonomske bilance podjetja.
Ne beri v temi
Svoje težave z vidom, zbranostjo in bolečinami v vratu in hrbtu sem zaupala splošni zdravnici, ki me je napotila k oftalmologu. Pojasnil mi je, da je moje delovno mesto med računalniškim zaslonom, tipkovnico, telefonom in tiskalnikom, kjer sem pogosto tudi psihično in fizično obremenjena, zelo nenaklonjeno mojim očem, saj večino informacij zaznavamo prav z očmi. Pri tem od njih večinoma zahtevamo, da se navadijo na nenaravne delovne pogoje.
Delo z očmi pa zahteva dobro osvetlitev. Kadar želimo videti ostro ali razložiti podrobnosti, mora biti prostor dovolj osvetljen, da je lahko tudi branje majhnih črk prijetno ter za oči celo dobrodošla vaja. Ob šibki svetlobi pa se je prepoznavanju podrobnosti pametno izogniti, saj oči to prekomerno utruja, kar lahko vodi do glavobolov.
Po pojasnilih oftalmologa je oko le del celotnega vidnega organa. Slika, ki jo zaznamo, nastane v vidnem korteksu v možganih. Če smo utrujeni ali pod stresom, je proces vida otežen in oči se začnejo napenjati. Ob dolgem gledanju je po navadi najbolj prizadeta površina očesa. Stalne obremenitve pa lahko povzročijo utrujenost oči, poslabšanje ostrine vida ali celo bolezni oči.
Od devetih do petih
Po dolgotrajnem gledanju v računalnik pogosto čutim, da so moje oči močno napete in utrujene. Strokovnjaki so mi pojasnili, da je vitalnost vida odvisna tudi od počutja, prehrane, načina življenja ter motivacije in vsebine dela. Med gledanjem v računalniški zaslon oči neprekinjeno uporabljamo, saj so v stalni razdalji od zaslona, pri čemer pogled osredotočimo le na osrednji del vidnega polja. Tako se oči trudijo prepoznavati podrobnosti čim bolj ostro in se po dolgotrajnem zrenju utrudijo, podobno kot preostali deli telesa, kadar jih pretirano uporabljamo in jim ne privoščimo počitka.
Obenem se v tem stanju pogosto dogaja, da imamo nehote napete tudi druge mišice po telesu, ki naj bi na prvi pogled ne bile povezane z delom. Izraz na obrazu lahko postane tog, ramena potegnemo navzgor, v vratu ali hrbtu se pojavijo napetost in celo bolečine, doživljamo glavobole, občutljivost za svetlobo, splošno utrujenost in pomanjkanje motivacije. To so znaki, da oči potrebujejo odmor. Zadetek v polno! To je popolna slika mojih težav. Opomnili so me tudi, da verjetno pozabljam mežikati, oči pa se tako osušijo. Svetovali so mi še uporabo nadomestkov za solze v obliki kapljic, gela ali razpršil. Če oči pordečijo, so pekoče, vidimo nejasno ali dvojno sliko, pa je nujen obisk pri oftalmologu. Ker je omenil tudi glavobol, sem ga naivno vprašala, ali je proti njemu dovolj aspirin, vendar mi je odgovoril, da naj mi okulist, če moje delo za računalnikom redno spremlja glavobol, predpiše očala, primerna za delo pred zaslonom.
Izvedela sem tudi, da pretkana vodstva podjetij vse pogosteje v svoje programe vključujejo seminarje o vidu kot zdravstveno preventivo, ki hkrati zvišujejo motivacijo in storilnost zaposlenih. Udeleženci se naučijo praktičnih vaj za sprostitev oči in sproščenega pogleda za kakovosten delovnik.
Pomembni pa so tudi zdravniški pregledi zaposlenih, kjer jim pregledajo vid in jim po potrebi predpišejo očala.
Navodila za uporabo
Začela sem s pravilno nastavitvijo zaslona in tipkovnice ter s pravilno telesno držo in osvetlitvijo prostora. Zaslon in tipkovnico sem nastavila tako, da mi ni bilo treba obračati glave ali zgornjega dela telesa. Zgornji del zaslona sem naravnala rahlo pod raven oči, približno z nagibom od 25 do 35 stopinj. 15-palčni zaslon naj bi bil od oči oddaljen pol metra, 17- in 19-palčni pa najmanj 70 centimetrov. Posrbim tudi, da so črke na zaslonu dobro berljive in v kontrastu, prilagojenemu svetlobi v prostoru. Za branje so namreč prijetnejše temnejše črke na svetlejši podlagi, barvni dokumenti pa pri obdelavi besedila oči dodatno obremenjujejo.
Za oči je najprimernejša dnevna svetloba. Če prostora z njo ni mogoče osvetliti, naj imajo svetila spekter umetne svetlobe, čim bolj podoben naravnemu, sončnemu spektru. V obeh primerih, v prostoru z naravno ali umetno osvetlitvijo, naj ta ne povzroča zrcaljenja ali bleščanja. Na zdravo delo z računalnikom neugodno vplivajo tudi majhna okna in senčila za okna, ki prepuščajo premalo svetlobe, veliki pisarniški prostori, v katerih dnevna svetloba prostora ne osvetljuje dovolj, in utripajoče neonske oziroma cevne svetilke z rumeno svetlobo.
Pametno se je izogibati tudi neposrednim vplivom radiatorjev ali grelcev zraka, ki oči osušijo, strokovnjaki pa svetujejo tudi dodatno vlaženje zraka. Za jasen vid je potrebna še dobra preskrba s kisikom. Ugotovila sem, da je, kadar sem pred računalnikom kot okamenela, moje dihanje plitko in preskrba s kisikom nezadostna. Med delom sem prav tako začela redno mežikati, dihati globoko in enakomerno, delati kratke odmore, spreminjati držo telesa, vstajati ali delati nekaj sprostitvenih vaj ter vsake toliko časa gledati v daljavo. Sedaj se tudi vsakih 20 minut za minuto naslonim nazaj, pogled odmaknem z zaslona in prekinem delo. To sem pravkar naredila. Ob upoštevanju vseh teh nasvetov je moje delo za računalnikom zdaj precej prijetnejše, očesne vaje pa dobro vplivajo tudi na druge telesne funkcije.
Vaje za oči
Palmiranje Zaprte oči za nekaj časa prekrijemo z dlanmi, da se v temi umirijo in sprostijo. Dlani naj se oči ne dotikajo. Dolžina vaje je poljubna.
Gibanje oči Oči nekajkrat zavestno obrnemo na vse strani, da aktiviramo očesne mišice. Gibi naj bodo počasni, mehki in prijetni.
Mežikanje Poskrbimo, da bomo zavestno mežikali. Oči povprečno zapremo vsake 3 sekunde.
Fokusiranje Pogled usmerimo v svinčnik, ki ga dvignemo v razdalji od 20 do 30 centimetrov v višino oči. Nato ga usmerimo skozi okno v daljavo, na primer na vrh strehe sosednje stavbe ali na vrhove gora, obsijane s soncem. Pogled nato ponovno usmerimo k pisalu in vajo večkrat ponovimo. Menjava žariščne razdalje (fokusa) bo spodbudila naravni način gledanja.
Za strokovno pomoč pri pripravi prispevka se zahvaljujemo Juriju Mlinšku z inštituta za vid DéjàVu, Privates Sehinstitut München, in dr. Kristini Mikek s Centra za očesno refraktivno kirurgijo Morela okulisti, d. o. o.
Pripravila Živa M. Brecelj,
fotografija Shutterstock.com
