Se modni trendi ponovno obračajo h kolektivizmu, od katerega so v preteklosti bežali?
Uniforme so ambivalenten koncept. Enakost in kolektivizem, ki ju umetno ustvarjajo, krepita skupinski duh, hkrati pa zatirata čar raznolikosti in možnost individualnega izražanja. A trend vsakdanjega uniformiranega oblačenja nakazuje na to, da je unikatnost v modi trenutno pogosto sekundarnega pomena. Ljudje hrepenijo po vključenosti, po povezavah, po tem, da se počutijo kot del večje skupnosti. Medtem, ko smo še desetletje nazaj idealizirali edinstvene in glamurozne sloge likov kot so Carrie Bradshaw, Serena Van Der Woodsen in Andrea Sachs, je v zadnjih petih letih svoj preboj doživela modno bolj monotona Shiv Roy iz serije Nasledstvo. Njena garderoba temelji na vsakdanjosti, na neopaznosti. Obleke iz Max Mare in The Rowa, puliji iz H&M-a in Ralph Laurenovi plašči okoli lika ustvarijo tiho in formalno, a vseeno precej sproščeno vzdušje, ki ne preseneti nikogar, pritegne pa mnoge.
Čeprav v javnih slovenskih šolah standardizirane uniforme nikoli niso bile obvezne, imajo te dolgo in razširjeno zgodovino. Trenutno so v Evropi prisotne le še na Malti, Irskem in v Veliki Britaniji, ki jih je v šolski sistem uvedla že v 16. stoletju. Konec 19. stoletja jih je implementirala v večino šol, po prvi svetovni vojni pa so te že postale del zunanjega osebnega stila in ne zgolj šolska obveza. Po besedah avtorice in modne psihologinje Shakaile Forbes-Bell, uniforme učencem ne le vlivajo občutka pripadnosti, temveč se jim s preusmeritvijo pozornosti stran od njihovega zunanjega videza v nenavadnem razvojnem obdobju pomagajo osredotočiti na učenje. Boljša zbranost pa ni omejena le na leta, preživeta v šolskih klopeh. Znanstveniki ocenjujejo, da človek v povprečju sprejme 35 tisoč približno zavestnih odločitev na dan, kar lahko vodi v "utrujenost pri odločanju". To je pojem, ki ga je leta 1998 predstavil socialni psiholog Roy F. Baumeister na podlagi Freudove ideje o izčrpanosti ega. Ta trdi, da samokontrola in moč volje črpata energijo iz omejenega nabora mentalnih virov, ki jih je mogoče porabiti. "Utrujenost pri odločanju" se še bolj specifično nanaša na pojav poslabšanja kakovosti odločitev, ki jih človek sprejme po dolgem procesu odločanja. Kaj ima torej uniformirano oblačenje s tem? S prevzemom vnaprej pripravljene, standarne dnevne uniforme, si zmanjšamo obseg sprejetih odločitev ter se zato lahko bolje osredotočimo na delo, ki ga opravljamo.
Uniformirano oblačenje si je že pred pandemijo utrdilo svoje mesto v modernejši zgodovini visoke mode. Mnoge uspešne strokovnjake z vseh področij je bilo težko zaslediti brez vsaj enega standardnega kosa. Steve Jobs je bil na primer znan po tem, da je imel v lasti več kot 100 črnih jopic Issey Miyake z visokim ovratnikom, ki jih je skoraj izključno nosil v kombinaciji z modrimi Levi's 501 kavbojkami in Birckenstock sandali. Anno Wintour redkokdaj vidimo brez njenih značilnih Chanel črnih sončnih očal, daljšega krila ali obleke in čevljev z nizko petko, Karl Lagerfeld pa naj bi imel v lasti tisoč različic iste bele srajce z visokim ovratnikom, ki jo je stiliral s krojenim črnim suknjičem in sončnimi očali.
Ker pogosto nošenje enega specifičnega kosa na enostaven način omogoči grajenje lastne zapomnljive podobe, se tega poslužujejo tudi številni sodobni vplivneži. Parižanska stilistka Sylvie Mus je za svoj prepoznavni znak izbrala monokromatično oblačenje, ki ne sledi trendom, ampak je osnovano na njej že lastnih kosih. Podobno se je Matilda Djerf, švedska ustvarjalka vsebin na družbenih omrežjih, obrnila k tipično minimalističnemu skandinavskemu slogu, ki ji je omogočil tudi ustanovitev uspešne istoimenske znamke. Oblikovalka Jeanne Damas je svoj značilni slog francoskega dekleta prav tako uporabila za temelj svoje znamke Rouje.
Po lanskem končnem odprtju javnega življenja se je v družbi poznala potreba po živahni samoekspresiji, ki je preizkušala meje konvencionalnosti in združevala raznovrstne barve, vzorce in materiale. S ponovno normalizacijo predkoronskega življenja pa se je glasna potreba po kompenzaciji za izgubljeni čas zmanjšala. Ljudje se ponovno osredotočajo na ustvarjanje bolj trajnostnih, klasičnih in enostavnih garderob, ki temeljijo na versatilnih, sproščeno elegantnih in chic kosih. Phoebe Philo, Bottega Venetta, Miu Miu in Valentino so med znamkami, ki se osredotočajo na oblikovanje klasičnih, estetsko prilagodljivih kosov in promovirajo zaželene umirjene, nevtralne in subtilne izglede. Forbes-Bell pravi, da so oblačila orodje, s katerim se predstavljamo svetu in utelešamo pomene, ki jih pripisujemo določenim kosom. Vrnitev k minimalistični garderobi zato pripisuje konceptu "oblačilne kognitivnosti". Pojem sta leta 2012 skovala raziskovalca Hajo Adam in Adam D. Galinsky, ki sta dokazala, da nošenje oblačil, za katera menimo, da definirajo, kdo smo ali vsaj kdo želimo biti, izboljša naše psihološko stanje in tudi našo uspešnost pri raznih zadolžitvah. Za lažje razumevanje, Forbes-Bell koncept razloži na primeru: "Torej, če imate obleko, na primer tisto, ki jo Shiv nosi v Nasledstvu, in to obleko povezujete z uspehom in prestižem, potem boste te značilnosti poosebljali vsakič, ko boste nosili to obleko."
Ko je oseba soočena s preveč modnimi izbirami in se na koncu odloči, da zavrne samo dejanje izbiranja, je standarden videz preprosta rešitev. Kot izpostavi Forbes-Bell, nas sledenje normam in zanesljivost pomirita in privlačita, uniforme pa zagotovijo ravno to.
Fotografije: Profimedia
