Vsaka temperatura nad 40 stopinj Celzija zahteva resnejšo obravnavo.
Eden prvih signalov, ki nam jih telo pošlje, ko je bolno, je povišana telesna temperatura, znana tudi kot hipertermija. Ni bolezen sama po sebi, ampak simptom številnih obolenj, od prehladov in alergij do hudih okužb. Vzrok za povišano telesno temperaturo so v veliki večini primerov bakterije, najpogosteje streptokoki in stafilokoki v dihalih, sečilih ali na koži, pa tudi virusi, kot sta covid 19 in gripa. Niso redki primeri, ko virusna okužba preide v bakterijsko, kar zahteva zdravljenje z antibiotiki. Vzrok za povišano temperaturo so lahko tudi avtoimunske bolezni - ščitnica, artritis ali lupus, vendar je v tem primeru povišana običajno malo nad 37 stopinj. V nekaterih primerih vnetni procesi, povezani z rakom, povzročijo tudi opekline v telesu.
Ne spreglejte:
- 64-letna nasmejana Sarah Ferguson ob odhodu iz bolnišnice po diagnozi kožnega raka oboževalce opogumlja z novimi informacijami
- Koliko je v letu 2023 stala garderoba Kate Middleton? Uganete, za kateri videz je zapravila kar 40 tisoč funtov?
- Nova karamelno rjava barva Monice Bellucci bo hit letošnjega leta: Navdih za vse rjavolaske, ki si to zimo želijo poživiti svoj obraz
Prva pomoč
Za visoko temperaturo se štejejo vrednosti nad 39 stopinj, zlasti nad 39,4. V tem primeru je obvezno jemanje antipiretikov, zdravil proti vročini. Najpogosteje se jemljejo zdravila na osnovi paracetamola, ki jih lahko jemljemo pogosteje, če pa stanje spremljajo bolečine v mišicah in glavoboli, je bolje jemati tablete na osnovi ibuprofena, ki zmanjšuje vnetne procese in bolečine.
Če povišana telesna temperatura traja več kot dva ali tri dni in se bolnikovo stanje slabša, je treba obiskati zdravnika, saj lahko temperature nad 40 stopinj poškodujejo organe. Če je potrebno, bo zdravnik predpisal tudi antibiotično terapijo. Bolnik mora piti veliko tekočine, da zaradi potenja ne dehidrira, priporočljivo pa je tudi kopanje v mlačni, ne mrzli vodi.
Zakaj temperatura naraste?
Povišana telesna temperatura se pojavi, ko del možganov, imenovan hipotalamus, odgovoren za telesno termoregulacijo, pod vplivom virusov ali bakterij, ki so vdrle v telo, premakne točko naše normalne telesne temperature navzgor. Človeka zato zebe, se pokrije, hipotalamus pa skuša telo ogreti s povečanim mišičnim delom, kar povzroči drgetanje.
Drhtenje in ostali simptomi
Najpogostejši simptomi visoke vročine so drgetanje in občutek mraza, glavobol, bolečine v mišicah, pospešen srčni utrip, pa tudi krči (stanje, pri katerem se telesne mišice hitro in vedno znova sprostijo, kar povzroči nenadzorovano tresenje telesa in delirij). ). Pri otrocih so to izguba apetita, razdražljivost, zmanjšano uriniranje, žeja, letargija, tresenje ..
Počakajte dva do tri dni
Zdravniki prva dva dneva odsvetujejo obisk zdravnika, razen če se oseba zelo slabo počuti, saj se bolezen razvija 48-72 ur. Nihanje temperature med 38 in 39 stopinjami, ki lahko traja tudi do pet dni, velja za normalno med boleznijo, če pa traja dlje in se oseba ne počuti bolje, je treba poiskati zdravniško pomoč, saj kaže na morebitno vnetje.
Kdaj morate k zdravniku
Bolnik s povišano telesno temperaturo mora takoj obiskati zdravnika, če čuti bolečine v trebuhu, bruha, ima slabost, glavobol in otrdel vrat, je preobčutljiv na svetlobo, je zmeden, halucinira, ima povišano telesno temperaturo, izpuščaj ali če težko diha.
Enako je z najmlajšimi. Nekateri otroci z vročino imajo vročinski napad, ki povzroči krče in trzanje telesa ali nezavest. V tem primeru je treba otroka položiti na bok in takoj poklicati zdravnika.
Do 38,5 ne zdravite takoj
Povišane telesne temperature ne smemo zniževati z zdravili, dokler ne preseže 38,5 stopinje Celzija pri odraslih, če se človek ne počuti slabo, oziroma do 38 stopinj pri otrocih, če se igrajo, veselijo in jedo, priporočajo zdravniki. Temperature do teh vrednosti so del naravne obrambe telesa, katerega imunski sistem se sam bori proti mikroorganizmom, ki mu še vedno ne morejo škodovati. V tem primeru je najbolje piti veliko tekočine, sleči nepotrebna odvečna oblačila ali se oprhati. Vse to pa ne velja za ljudi z oslabljeno imunostjo, ki bi morali temperaturo znižati takoj, ko preseže 37,5 stopinje.
Fotografije: Profimedia
