Čipke me v prêt-à-porter kolekcijah ne ganejo. Doma imam eno samo krilo, ki sem si ga sešila še v času študija.
Vsake toliko ga povlečem iz arhiva, mu namenim dva ali tri letne izhode, po en konstrukcijski popravek (ali veste, da se krilo iz čipk v pasu najlažje zoži z uporabo navadnih lasnic) in potem ga spet vrnem na mesto, kjer se mislim, da se počuti najbolje, v čakalnico.
Se pa ne morem upreti čipkam v visoki modi.
Rada si jih ogledam s pomočjo funkcije »povečaj« in potem kot detektiv sledim zgodbi zapleta in razpleta. Čipkaste obleke iz visoke mode najraje razumem kot okrasno instalacijo, ki bi jo z veseljem imela na lutki v dnevni sobi.
Trenutno se pasem ob pogledu na bele angele iz zadnje Givenchyeve kolekcije.
Sem pa čipkasto privoščila eni od štirih svetilk v spalnici. Pravi, da je zadovoljna, čeprav sem jo pri oblačenju prikrajšala za njeno vitalno funkcijo, svetenje (potrgala sem kable).
Ah, za lepoto je potrebno potrpeti.
