Agrumi, tropsko sadje, ingver, muškatni orešček, cvetje . . Sveže-sladki vonj je pozdrav, ki ga obiskovalec doživi, ko vstopi v hišo. Vonjave so eden prevladujočih elementov (predvsem poletnega) sodobno urejenega bivališča na slovenski obali.
Zunanjost ozke hiše, stisnjene v ulici starega mestnega jedra, ni nič posebnega. Ob pogledu na obnovljeno fasado in novo prebarvana vrata ne more od sonca pregret obiskovalec niti slutiti, kaj ga čaka. Potem ko se najprej sreča z vonjavami sveč, suhega cvetja in tekočin z eteričnimi olji, ki se kot zgodba vijejo skozi nadstropja, ga prijetno ohladi tako hlad veže kot tisti, ki veje iz klimatske naprave . . Elegantno stranišče, kopalnica z zidanim podstavkom za umivalnik, ki služi tudi kot mizica za odlaganje izbrane kozmetike (večina izdelkov sodi v skupino naravnih), in obiskovalec si ponavadi ne more kaj, da ne bi povonjal vsaj še ene od številnih razstavljenih toaletnih vod, sadno-začimbnih mil ter takšnih in drugačnih kremic. In že je pripravljen. Pot po nadstropjih se lahko začne!
Zanimivost hiše je njena ozka in pokončna oblika. Vsako nadstropje je veliko le približno 25 kvadratnih metrov, kar je pri opremljanju seveda pomenilo svojevrsten izziv. Zidarska dela so tako imela izredno pomembno vlogo, preurejanje stare hiše je bilo zelo zahtevno. Podrli so vse notranje stene in prostore naredili zračne. Rdeča nit hiše je postalo stopnišče, narejeno iz posebne industrijske mase, ki se kot spirala vije skozi vsa nadstropja, od veže pa do terase na strehi.
Stopnice in večino zidov so obarvali belo, kar dodatno daje občutek svetlosti, prostornine, hladu, predvsem pa klinične čistoče. Kot bi prišel v steriliziran prostor, ki ga boš s svojo prisotnostjo uničil. Občutek spoštljivosti vzbuja tudi oprema, skrbno izbrana. Kako bo videti celotno bivališče, je večinoma načrtoval kar lastnik sam, malo pa mu je pri tem pomagal prijatelj arhitekt.
Kosi sodobnega dizajna so se zlili s starinami, najdenimi tako na obali kot v tujih mestih, spominki z mnogih potovanj, zidarsko spretnostjo domačih obrtnikov in umetnostjo lastnikove mame. Skoraj vsak kos ima svojo posebno zgodbo in za trenutek se lahko obiskovalec počuti, kot da se je znašel v kakšnem muzeju. Meni se je po ogledu zdelo, da ima hiša videz etno otoške Grčije, nadgrajen s prefinjenostjo Italijanov, strogostjo Skandinavcev, hladom lepotne klinike, urejenostjo dizajnerskih hotelov in preprostostjo ljudske umetnosti.
In kako sem doživljala njene posamezne prostore?
Potem ko se v veži nisem mogla nagledati žičnatih vrat omar Gervasoni in bambusove lestve, ki jo v kopalnici uporabljajo za obešanje brisač, sem obstala ob robu stopnic: svetlo modra, ki sem se je lahko nagledala na Iosu in Mikonosu, intenzivno spremlja sicer prevladujočo belino.
Minimalizem zidane kuhinje brez visečih omaric, a z nadvse zanimivo napo Elica, ki N
Nme je spomnila na televizijski ekran, moder mali hladilnik s pridihom 50. let in nešteto drobnarij, med katere se je kot oblikovalec zapisal tudi Karim Rashid. Še celo med in marmelada nosita slavni podpis: Armani Casa. Na posodicah za moko, sladkor, poper in še kaj so s kredo napisana besedila v različnih jezikih. Spoznala sem grščino in ruščino. »Posledica obiskov od vsepovsod, « mi je razložil lastnik, ki velja za izredno gostoljubnega – predvsem med tujimi obiskovalci. Impresivni so okrogla miza in stoli Tulip Eera Saarinena. Kultni kosi kultnega dizajna! Nad njimi kraljuje nadvse posebna svetilka Pipe proizvajalca Artemide in oblikovalcev Herzog & De Meuron, ki je videti kot kakšna nenavadna morska žival.
Pod oknom je v stilu hiš na grških otokih sezidano počivališče, pokrito z odejo Ralph Lauren, pareom Paole Navone in blazinami neznanih blagovnih znamk. »Prva postaja po obilnem kosilu, « sem pomislila.
Podobna postaja čaka v naslednjem nadstropju, kjer prevladuje udobna, a tokrat črna sedežna garnitura Frighetto oblikovalca Antonia Citteria, za več udobja in mehkobe polnjena z gosjim perjem. »Črn, da je kontrast beli, « mi je povedal lastnik ter začel pripovedovati zgodbo o hecni podlagi za eleganten plazemski televizor Gorenje in srebrno glasbeno komponento Tivoli. »To so pravzaprav vrata hleva, ki sem jih našel na enem od mnogih potovanj po Grčiji, ki jo obožujem.« Vrata je pripeljal v Slovenijo, jih obnovil in prebarval z belo barvo.
Na črni mizici B & B – s smešnim imenom Fat Fat-Lady Fat – ki spominja na usnjene maroške taburete, sem poleg kozarcev opazila parfum. »Spet dišava, « sem pomislila in se zazrla v povečano fotografijo antičnih kipov. »Našel sem jo v Firencah. Predstavlja eno tamkajšnjih kiparskih delavnic. Motiv mi je zelo všeč, zato sem jo dal povečati, « je zgodbo razložil lastnik, ki je zelo navdušen tudi nad ustvarjalnostjo svoje mame. Gospa je šele v pokoju začela izživljati svojo strast, ki se kaže v impresionističnih platnih in nenavadnih skulpturah, kot so na primer kolesa. Nekaj njenih izdelkov krasi sinovo počitniško domovanje.
Na poti v višje nadstropje sem srečala masko smejočega se debelega rdečeličneža in izvedela, da je bil najden na Japonskem v neki starinarnici, v hišo pa naj bi prinašal srečo. V zračni spalnici se bohoti zakonska postelja Orizzonti, svetla omara pa se popolnoma zlije z belino sten, tako da je skoraj neopazna.
Popotnika po tej pravokotni hiši čaka še zadnje nadstropje: pogled najprej pritegne zavesa iz plastičnih valjčkov, nanizanih na vrvice, za katero se skriva kopalnica, pod katero pa se je večinoma podpisal kar Philipe Starck. Skrbno izbrana kozmetika, brisače Armani Casa in ponovno omamni vonji dopolnijo celoto, kot si jo je zamislil veliki francoski industrijski oblikovalec. Nato se pogled preseli na postelji za goste – in že sem bila na stopnicah za zadnji podvig: teraso.
Na lesenem podu kraljuje sedežna garnitura Unopiu z belimi mehkimi blazinami, ki vabijo v svoje naročje. Še posebej proti večeru, ko se nad sosednje strehe spusti tema. Takrat je čas za koktajle in druženje pod zvezdami.
Hermina Kovačič
Fotografije Marko Jamnik
ELLE Dekor, oktober 2007
