Avto-magazin
V kolektivni spomin se je vtisnila z Videospotnicami na TV Slovenija in se v njem dokončno zasidrala s TLP-jem, ko je njeno oblačenje Lada Bizovičarja in Anje Tomažin preraslo v svojevrstno izražanje. Nikoli ne bomo pozabili Ladovih srajc in vezalk, sploh pa ne Anjinih dekoltejev . .
Ne. Pravzaprav sem sposobna zelo veliko zapravljati, ne da bi vedela, koliko denarja imam na računu. Moja mama, ki vodi moje račune, me redno kliče, naj se ustavim. Edino, kar vem, je, kdaj dobim nakazilo RTV-ja.
Sanja se mi ne, zagotovo bolj malo za gospodinjstvo, saj sem ves dan zdoma, jem zunaj . . Edino, kar mi ne sme manjkati doma, sta kava in riževo mleko.
Nekaj, kar me po pol leta še vedno tako navdušuje kot na začetku.
Zagotovo preveč za obleke, modne dodatke, parfume, včasih knjige . . Premalo za stvari, ki bi me dodatno izobrazile, kot so tečaji in podobno.
Kreditne kartice pravzaprav sovražim, rajši imam denar.
To pa vem. Sto evrov, ker moram nekaj kupiti.
Tisto, kar te pokliče, takoj kupi.
V trgovinah, kjer poznam cenovni razred. Toliko se gibljem po trgovinah, da točno vem, koliko kaj stane.
Muka. Je pa res, da me takrat veliko ljudi pokliče in prosi, naj grem z njimi na razprodaje, da bi jim pomagala pri izbiri oblačil. Sicer menim, da na razprodajah ne gre ravno za kakovost, razen izbranih kosov, ki jih lahko dobiš ugodneje.
Česa ženska po vašem mnenju nima nikoli preveč?
Hm, morda perila. Sicer pa se mi zdi, da bi tiste, ki si nikoli nič ne kupijo, morale večkrat zapravljati – tiste, ki že zapravljajo, bodo to delale še naprej.
Vaša šibka točka, mimo česa ne morete?
Uhani, čeprav sem se zadnje čase malce unesla. Tudi čevlji in parfumi. Če se znajdem v večjem mestu, se mi zdi, da ima nakupovanje tega še večji smisel.
V katerem mestu najraje zapravljate?
Zdaj sem bila že dvakrat v Parizu, kjer sta mi Zoran Garevski in Uroš Belantič pokazala nekaj imenitnih krajev za nakupovanje, tako da Pariz trenutno vodi zaradi izbire modnih trgovin.
Jih je kar veliko, vendar ne novih, zdaj sem malo bolj previdna, drugače gledam na to. Včasih sem kupila obleko, za katero sem vedela, da je ne bom nikoli nosila. Zdaj nosim vse, kar si kupim.
Verjetno za zdravje.
Podarim jih kakšni družini ali Rdečemu križu, nekaj jih obdržim za osebni arhiv – lahko pridejo prav za kostumografijo pri kakšnem filmu ali gledališki predstavi.
Zame je skoraj vsak šoping idealen; imam pač tako službo, in ko izbiram obleke za druge, velikokrat tudi sama kaj pomerim in kupim.
Družina, fant . . Vse materialno je danes precenjeno. Na prvem mestu so vedno ljudje!
Katja Golob
Fotografije Luka Umek in promocijsko gradivo
ELLE maj 2009