Odklikajte v spletno galerijo Displej in stene svojega doma ali pisarne spremenite v Instagrama vredne kotičke. Širok nabor vizualnih ustvarjalcev vas bo navdušil z raznolikimi slogi in pristopi, po nasvetih njihove kuratorke pa boste lažje izbrali med avtorji in motivi ter stene oplemenitili kot prava kustosinja.
V želji, da bi dela nadarjenih ilustratorjev in fotografov postala prepoznavna in dostopna širši javnosti tudi skozi galerijske zbirke, je oktobra letos nastala kurirana spletna galerija Displej, v kateri boste našli reproducirana dela slovenskih avtorjev na visokokakovostnem galerijskem papirju. Galerija trenutno obsega dela vizualnih ustvarjalcev Gašperja Krajnca, Bojane Dimitrovski, Dejana Kralja, Marka Renka, Mojce Krajnc, Istvana Davida in Jake Vukotiča ter fotografinje Mimi Antolović, ki so si po motivih, tehnikah in vzdušju izjemno raznolika. Da bi med številnimi krasnimi deli lažje izbrali – ne glede na to, ali bi z njimi radi obdarili najdražje ali dodali dekorativni dotik lastnemu domu – je kuratorka galerije pripravila nekaj nasvetov za prve korake k oblikovanju lastne galerijske zbirke, mi pa predstavljamo avtorje, ki izstopajo s svojo ustvarjalnostjo in tehniko izražanja.
Sanjava mitologija Bojane Dimitrovski
Akademska slikarka in ilustratorka Bojana Dimitrovski, dobitnica priznanja Hinka Smrekarja na Slovenskem bienalu ilustracij 2019, najraje ustvarja z akvareli, akrilnimi barvami in črnilom. Med bivanjem v Kanadi se je v največji meri izražala z digitalnimi ilustracijami, te pa so bile objavljene v revijah, kot so Redbook, Vogue in Glamour. Po vrnitvi v Evropo si je izpolnila večno željo in postala avtorska ilustratorka. Bojana danes živi in deluje v Sloveniji, njena povezanost s Slovenijo pa traja že vse od otroštva, saj je poletja preživljala pri sorodnikih v Selu.
Kako ste se začeli ukvarjati z ilustracijo?
Že v otroštvu sem si želela ilustrirati pravljice in zgodbe, ki so mi bile všeč. To je bila kar goreča želja. Lahko rečem, da sem se vedno ukvarjala z ilustracijo, čeprav včasih samo v mislih. Profesionalno pa sem se z ilustracijo začela ukvarjati, ko sem bila stara 19 let, prva naročila sem dobila od tedaj znane revije Politikin Zabavnik.
So vam pravljice in mitološka bitja tudi drugače blizu?
Da, zelo so mi blizu, ker me simbolizem v ljudskem izročilu izjemno zanima. Nevidne, skrite stvari so idealna snov za ilustriranje, saj lahko domišljija prevzame ustvarjalni proces, in to je velik užitek.
Raje ustvarjate glede na pisano besedo ali po navdihu?
Odvisno od pisane besede. Če se prepoznam v besedilu, je proces izjemno lahek. Sicer je tudi odvisno od razpoloženja in trenutka.
Kje najdete navdih za svoja dela?
Običajno prihaja iz sanj ali sanjarjenja in iz prebrane knjige. Tudi kakšna scena iz narave, ki ima v sebi nekaj mitskega in neulovljivega, je odličen začetek za ustvarjanje slike.
Kako izbirate barve za svoja dela?
Barve izbiram po občutku. Razmišljam tudi o namenu ilustracije in atmosferi, vse to je ključno pri tej izbiri. Sam proces je spontan, ampak red obstaja.
Kako dolgo traja proces od ideje do končnega rezultata?
Odvisno, kako kompleksna je ilustracija. Včasih proces traja nekaj dni, za bolj kompleksne scene pa potrebujem najmanj nekaj tednov. Število detajlov, kompleksnost ... zelo različno je. Seveda, vplivajo tudi roki.
Kako vem, katero delo je pravo zame
Ob nakupu umetniških del je dejavnikov, ki jih morate upoštevati, veliko. Če ste začetnica, je eden od poglavitnih prav gotovo izoblikovan osebni okus. Tega si lahko oblikujete z ogledovanjem del. Obiskujte muzeje, galerije, umetniške sejme, raziskujte po spletu … Bolj ko boste raziskovali, bolj vam bo jasno, kateri slogi so vam blizu, posledično pa boste odkrili, kateri umetniki in dela so primerni za vas. Ko boste vedeli, kaj vam je všeč, poskusite svoj okus vzdrževati tako, da v vaši zbirki ne bo slogov, ki se med seboj ne povezujejo.
Ob nakupu imejte vedno v mislih, da je pomembno iskati dela, ki ustvarijo neko vsebinsko celoto.
Pod lupo
Grafični oblikovalec, ilustrator ina animator Dejan Kralj je edne od tistih avtorjev, o katerem bomo v prihodnosti zagotovo še veliko slišali. Najraje ustvarja digitalne ilustracije, njegov slog pa opredeljujejo ostri robovi, omejena barvna paleta in simetrija. V delovanju, materialu, linijah, barvah in oblikah se zrcalijo misli, namere, hotenja, strahovi in sanje tistega, ki se poda v notranji svet idej in iz neskončnega potenciala kaosa ustvari red.
Kako razvrstiti slike na steno
Izbrali ste svoja najljubša dela, zdaj pa je pred vami dilema, kje in kako jih obesiti. Predstavljamo vam pet praktičnih postavitev za domačo stensko galerijo.
Osrednji kos: Če imate samo eno sliko v zares velikem formatu, jo postavite na častno mesto. Poskrbite, da bo okoli nje dovolj prostora oziroma površine.
V vrsto: Za takšno postavitev so najbolj primerni formati enakih velikosti. Obesite jih na isto višino in z enako razdaljo med njimi. To je klasičen način obešanja in deluje tudi v prostorih z nizkimi stropi.
Razgibano: Slike nanizajte kot bisere po sredinski namišljeni črti. Kosi se lahko po velikosti razlikujejo med seboj, vendar naj bodo centrirani na isti osi.
Poravnani robovi: Pri različnih formatih lahko poskusite poravnati zgornji ali spodnji rob. Če je strop dovolj visok, jih lahko postavite tudi navpično, tako da poravnate levi ali desni rob.
Na obeh straneh črte: Najprej določite namišljeno os – lahko je vodoravna ali navpična. Nato poravnajte robove na obeh straneh črte.
Tako, opravljeno!
Kako izbrati okvir
1 Pri izbiri okvirja upoštevajte celoten ton slike. Ne osredotočajte se le na določeno barvo iz motiva.
2 Za običajne ali preproste motive izberite svetlejši okvir, za bolj klasična in elegantna dela pa temnejšega.
3 Izberite okvir, ki bo dopolnil vaš trenutni dekor oziroma mu dodal pravo mero kontrasta.
4 Če želite, da bo umetniško delo opazno, poskrbite, da barva okvirja ne bo preveč podobna barvi stene.
5 Barva paspartuja in barva okvirja naj bosta različni. Če sta si preveč podobni, je pozornost usmerjena na okvir, in ne na motiv slike.
Dela Marka Renka so bila navdihnjena v okolici Snežnika, kamor se avtor rad umakne. Z enostavnimi grafičnimi oblikami ter igro svetlobe ilustrira mir in spokojnost, ki nas obda le v naravi.
Istvan David se izraža z močnim kinematografskim učinkom, s postopkom, ki je zelo podoben končni montaži filma.
Ideja za motive na fotografijah Mimi Antolović izhaja iz umetniških del Dalíja oziroma njegovega raztapljajočega se sveta.
Pripravila Špela Mihevc
Fotografije: Joao Sousa in Arhiv Galerije Displej
