Klepet: Ivan Rocco

10. 2. 2011

Ko sva bila na sveže hladno jutro dogovorjena za kavo je Ivan je že sedel v dogovorjenem lokalu in čakal. Hitro je stekel pogovor o njegovih oblačilih, ki name vedno znova naredijo močan vtis.

Pozibavanje svile in lahkotnost kolekcij jemlje dih, moč usnjenih detajlov, ki ga ustavijo in ga točno na pravem mestu pritisnejo ob telo, pa govori o oblikovalčevem smislu za ustvarjanje kolekcij, ki pihajo na žensko dušo. Moč Ivanove estetike bo zagotovo kmalu začela odmevati v svetovnem modnem prostoru.

Kdaj ste ugotovili, da je oblikovanje tisto, ki bo zarisalo vašo pot prihodnosti?

Če odgovorim z: Od vedno! je to verjetno pravi odgovor. Modne skice sem začel risati že zelo zgodaj, še kot otrok. Na začetku je bila verjetno le igra, počasi pa je modno oblikovanje postalo tudi moja prihodnost, ne znam pa povedati točno kdaj, ker je bila to moja želja že od nekdaj.

Vas je kdaj zamikala tudi tujina?

Tujina me seveda mika, med študijem sem bil na izmenjavi v Milanu na IED (Istituto Europeo di Design). Zanimalo me je kakšen je študiji v tujini, predvsem pa sem si želel videti, kako je živeti v velikem mestu predvsem v modni prestolnici. Kako se tam doživljata dizajn in moda, kako v takem mestu deluje modni sistem in celotna modna industrija. Seveda pa pridobiš tudi nove izkušnje in nova znanja.

Ali je velika razlika med našimi in italijanskimi šolami?

Razlika je velika, ja. Predvsem glavne točke, na katere se je treba osredotočiti in način, na katerega se študij izvaja. Kar se tiče oblikovanja oblačil, se je skoraj vedno delalo v skupinah, profesorji pa so veliko zahtevali že od začetka, od raziskovanja do dizajna in tudi ob sami predstavitvi.

Nismo mogli le oblikovati kolekcij (ki so bile zelo obsežne), ampak tudi celotno podobo predstavitvene mape, paziti na grafike, ilustracije, pisavo, vezavo, papir, kot tudi preglednost mape in kvaliteto fotografij samih oblačil. Seveda, kolekcije so bile na prvem planu.

Tudi način in izvajanje študija je bolj prijazen do študentov. Delalo se je na projekte, tako, da smo imeli študenti veliko več časa za osredotočanje na sam razvoj kolekcije in izdelavo map, ki so bile takoj po končanem predemetu tudi ocenjene.

Kar pa niso obvladali, je bila tehnična stran. Predvsem poznavanje krojev, modeliranja pa šivanja, kar pa mislim, da te na nek način potem omeji pri oblikovanju.

Prednost take šole v takem mestu je bila tudi ta, da so povezani z industrijo, z modnimi revijami in modnimi hišami, tako da študent tekom študija dobi priložnost, da se lahko predstavi na različnih projektih, v različnih revijah in predvsem pridobi veliko izkušenj ter pozornosti.

Pri nas pa je verjetno študent skozi študij malce preveč obremenjen, oziroma se mora osredotočati na veliko predmetov in projektov, pri čemer se mogoče vsake toliko izgubi pri kvaliteti. Kar se tiče znanja pri oblikovanju, smo po mojem mnenju v prednosti, a na koncu je vse odvisno le od vsakega posameznika, torej od njegovih interesov in zagnanosti do študija.

Kaj vas pri vaših kolekcijah največkrat inspirira?

Viri iz katerih črpam ideje za moje kolekcije so raznorazni, predvsem pa verjetno zgodovina, umetnost in pa glasba oz. je nekakšna mešanica vsega. Pri tem ni meja.

Kakšen občutek imate glede slovenske modne niše? Imate občutek, da smo začeli ceniti slovenske modne oblikovalce in domače znamke?

Na tako vprašanje pa težko odgovrim. Mislim, da pri nas ni še prave modne scene oz. ni priložnosti, da bi se razvila. Obstaja sejem pohištva, kjer se lahko ocenijo novosti na slovenske trgu in kjer se raznorazne znamke lahko predstavijo, ne obstaja pa slovenski teden mode ali kaj podobega.

Slovenski modni oblikovalci nimajo priložnosti se pokazat publiki na nekem skupnem dogodku, ki naj bi bil organiziran na nivoju in privabljal strokovnjake. Vsak je prepuščen samemu sebi in je to za mlade oblikovalce velik problem.

Slovenci torej težko cenijo domače modne oblikovalce, če jih sploh ne poznajo, saj težko ali pa celo sploh ne pridejo v stik z njimi ali njihovimi izdelki.

Zakaj mislite, da je temu tako? V čem je po vašem mnenju problem?

Kot sem že prej omenil - še vedno ni prave slovenske modne scene, ni pravih dogodkov, pa tudi ni več prave industrije, da bi se ta imela priložnost razviti.

Verjetno k temu pripomore zdaj tudi recesija, samo nisem ravno prepričan, da je to res primarni problem. Mankajo tudi pravi strokovnjaki, ki bi znali objektivno in strokovno kritizirati (pozitivno ali pa negativno) slovenske oblikvalce in slovensko sceno. Mislim, da bi morali mediji bolj strokovno in razgledano ocenjevati slovensko modo predvsem pa biti kritični do nje. To je edini način, da lahko izobražujemo kupce oz. bralce.

Mislite da bo Slovenija še kdaj zacvetela v tekstilni lepoti?

Upam, da bo. A zdaj je težko govoriti o tem, saj ni več industrije in ni več te lepote oz. praktično ne moremo več govoriti o modni industriji v naši državi. A upanje umira zadnje.

Kako mislite da bi vi kot oblikovalec lahko pripomogel k razcvetu domače tekstilne industrije?

Kot posameznik bi verjetno bolj težko lahko kaj močno vplival k ponovnemu razvoju domače tekstilne industrije, predvsem, če je govora o denarju in investicijah. Pri takšnem delu je pomembna izjemno močna vizija in predvsem specializirani menedžerji, ki poznajo tako modni, kot tudi ekonomski svet. Slovenija ima premajhno kupno moč, da bi lahko sama preživljala slovensko modno industrijo. Potrebno bi bilo imeti cilje v svetovnem tržišču . . ampak kot sem že rekel, z močno in pravo vizijo.

Kateri tuji oblikovalci so vam všeč?

Veliko jih je, vsake toliko me nekdo preseneti ali pa pritegne mojo pozornost. Trenutno me je zelo presentil Milan Vukmirović z novo moško klekcijo jesen/zima 2011 za Trussardi.

Imate morda tudi na naših tleh kakšnega ki vam je pri srcu?

Pri nas je kar nekaj oblikovalcev ki jih zelo spoštujem, od Balantiča do Peršuhove, pa denimo Garevskega, Sadarjeve . .

Pa mlajša generacija?

Tuei med mladimi je velika izbira. Maja Mehle, Maja Zupančič, Petja Zorec, Peter Movrin, Jana Zornik, Ana Jelinič in še kdo bi se našel.

Kateri so po vašem mnenju tisti kosi, ki jih za prihajajočo pomlad in poletje priporočate našim bralkam?

Mislim, da se mora vsak oblačiti po svojem okusu in ostati zvest samemu sebi. Priporočal bi le, da naj se ne bojijo barv. Kakšna lepa srajca ne sme manjkati, zanimiva pa so tudi dolga krila. Odličen primer je Lanvin.

Morda še sporočilo za naše bralke?

Naj kupujejo zavestno in kritično, predvsem pa le naj podpirajo slovenske oblikovalce, saj se bo modna scena pri nas le tako lahko bolj razvila.

P. M.

Fotografije David Paige

Model Teja Blatnik

Novo na Metroplay: Tjaša Železnik in Franci Krevh│Najbolj pomembno je, da otroci poslušajo glasbo