"Nimam drugega, ampak ženskega razloga. Mislim, da je tako, ker tako mislim." Lucetta je v knjigi Dva gospoda iz Verone svetovala Julii, da se mora med vsemi snubci zaljubiti v Proteja. Zakaj Proteja, je vprašala Julia. Lucetta ji ni znala pojasniti. Nima razloga. Zanaša se na intuicijo. MANCA POGAČAR
Shakespearove vrstice povzemajo starodavni odnos do intelektualnih sposobnosti žensk. Če je moški bitje, ki misli, če parafraziram Descartesa, je ženska bitje, ki ne misli, ona čuti. Da je intuicija dar, ki je med nami neenakomerno porazdeljen, je dejstvo, da je to edino ali še zlasti žensko, pa je fikcija.
Pri nas doma smo ženske že od nekdaj malo jasnovidne. Vemo, kdaj nam nekdo laže, in z lahkoto preberemo osebo, ki nam stopi naproti. Včasih imamo 'slab občutek', drugič nas prešine občutek, ki napove dogodek v bližnji prihodnosti. Babica ima naključne prebliske, ko lahko na nekaj samo pomisli, pa se bo to zgodilo, medtem ko se mami in sestra lahko tako poglobita vase in povežeta s svojo intuicijo, da odgovore na svoje vprašanja najdeta v sebi. In iskreno, naše slutnje so skoraj vedno pravilne. Kot ženske pogosto pripisujemo te 'slutnje' nečemu, kar se imenuje ženska intuicija. Toda kaj sploh je to? Je ženska intuicija resnična ali je to nekaj, kar so naše mame ustvarile, da bi potrdile, zakaj so imele vedno prav, ne da bi jim bilo treba podati dejanske razlage? Jasno je, da imajo tako ženske kot moški sposobnost intuicije – a od kod potem ideja, da gre za predvsem ženski dar?
Od moških, nedvomno. Človek je že zgodaj odločil, da ženske nismo sposobne uporabljati razuma (prepričanje še iz časov, ko ženske niso bile izobražene). Toda kaj storiti z dokazi, da je ona sama prišla do določenih zaključkov? Gotovo je intuicija. Ne zavedajoč se pokroviteljstva, je ženska prevzela mit, da je ta talent edino njen. Svoje trditve in napovedi je začela podajati z določenim nedoumljivim pridihom. Ona je 'preprosto vedela'.
Najprej se seznanimo z natančno razlago, kaj je v resnici intuicija. Malo srečno naključje je, da je definicija intuicije nekoliko intuitivna – znanstveniki so se trudili določiti natančno definicijo tega pojava, vendar vsi vedo, kaj pomeni imeti občutek, tudi brez standardizacije izraza. Nobelov nagrajenec psiholog Daniel Kahneman v svoji knjigi Thinking, Fast and Slow iz leta 2011 piše, da obstajata dva načina razmišljanja. Pri hitrem razmišljanju, ko naš asociativni spomin deluje samodejno, ne sprejemamo zavestnih odločitev, temveč se nam informacije samo pojavijo, skoraj kot da jih vidimo. Na primer, samodejno vemo, da je dva plus dva enako štiri; da lahko po tonu njenega glasu v stotinki sekunde ugotoviš, da je mama jezna; vožnja avtomobila; branje panoja – vse to so mehanizmi intuicije. Alternativa, počasno razmišljanje, pa je, ko zberemo vsa dejstva in pridemo do racionalnega, utemeljenega sklepa. Ta način razmišljanja je zavesten in premišljen, na primer računanje težkega matematičnega problema ali tehtanje prednosti in slabosti, katero zavarovalno polico ali spodnje perilo izbrati. Večino časa delujemo po instinktu – kar je v redu, saj smo v tem dobri. Vendar pa je po Kahnemanu težava, ko postanemo preveč samozavestni s svojo intuicijo in ji na koncu zaupamo v situacijah, ko bi bilo bolje, da smo nekoliko bolj premišljeni. Intuicija se pogosto pojavlja zunaj našega zavestnega zavedanja in se zanaša na sposobnost naših možganov, da takoj ocenijo notranje in zunanje namige ter sprejmejo odločitev na podlagi tega, kar se zdi čisti nagon.
Ali nekateri ljudje vedo več kot drugi? Koncept ženske intuicije – da so ženske nekako bolj usklajene s svojimi občutki kot moški – je presenetljivo razširjen, če upoštevamo dejstvo, da raziskavam ni uspelo najti nobenega dokaza za to. Kvečjemu obstajajo teorije. Ena od njih, kot je poudaril Medical Daily, je, da so se razlike med spoloma pojavile skozi človeško evolucijo: ženske, ki jim je tradicionalno zaupana skrb za otroke, so razvile močnejše in natančnejše instinkte, da bi bolje zaščitile svoje potomce pred morebitnimi grožnjami.
Vsi smo intuitivni – to je osnovni stroj, ki ga imamo. Razlika je v tem, koliko poslušamo svojo intuicijo, nekaj, kar med odraščanjem oblikujejo družbene sile: dekletom je rečeno, naj zaupajo svoji intuiciji, medtem ko se fantje pogosteje učijo, kako jo 'ugasniti'. Ženska intuicija je bolj kot samo ženska sposobnost izbira, da se ravnamo po nečem, kar ima vsaka oseba, vendar nekateri dovolijo, da večinoma spi.
Moški včasih neradi priznavajo, da imamo ženske družbene, intelektualne, finančne in politične sposobnosti. Nam pa hitro priznajo sposobnost intuicije. Takšna radodarnost je sumljiva – ali pa smo morda ženske danes ne le intuitivne, ampak tudi pretirano sumničave. Logično in racionalno razmišljanje velja za neznačilno za večino žensk in domneva se, da je na delu skrivnosten, nelogičen, s čustvi obremenjen proces, ko se ženske lotijo reševanja problemov. Žensko opazovanje, kodiranje, razvrščanje, kategoriziranje in sintetiziranje dejstev mora biti hitro in neopaženo; njeni sklepi pridejo hitro in nevsiljivo. Ne sme pustiti, da se pokaže njena logika. Dokazi o logičnem razmišljanju se pri ženskah pogosto enačijo z agresivnostjo, zato pri tem niso spodbujane. Tako številne ženske same ne morejo sprejeti te logične sposobnosti in morajo svoja največja spoznanja zavreči kot zgolj intuicijo. Tako ženske sodelujejo pri ohranjanju mita.
Intuicija v najboljšem primeru pomeni sposobnost hitrega in natančnega zaznavanja stvari. Zahteva korake, ki vodijo do tega, kar je videti kot takojšnje opazovanje, tiho in pogosto so zunanji namigi in notranje sklepanje nezavedni, zato se lahko zdi, da je proces čaroben. Um v takih trenutkih deluje bolj kot računalnik kot pa kristalna krogla. Absorbira veliko količino podatkov in jih poveže z velikimi količinami preteklih in sedanjih informacij.
Pogosto sprejemamo hitre odločitve, ne da bi zares vedeli, zakaj – zdi se iracionalno, vendar te odločitve morda temeljijo na informacijah, ki smo jih zaznali nezavedno. Ves čas prejemamo senzorične informacije – vonjave, vibracije, mikroizraze obraza – in se tega pogosto ne zavedamo. Raziskave kažejo, da so ženske boljše od moških pri branju obraznih izrazov, zaradi česar je bolj verjetno, da bomo zaznale subtilne čustvene znake. Ko nekoga pogledamo, ne glede na to, ali se tega zavedamo ali ne, nam njegova mimika daje pomembne informacije: kako pristna je ta oseba, je srečna ali včasih preprosto lažniva. Intuicija in empatija sta arhetipa znanja o drugih ljudeh. Resnično ustvarjalno razmišljanje je kombinacija sposobnosti sklepanja in sposobnosti občutenja. Ženske kot skupina smo tega bolj sposobne: prepletati občutke z miselnim procesom. To je verjetno povezano s tem, da je izražanje čustev žensk v naši družbi bolj sprejeto kot pri moških; in zato ženske pogosteje gojimo tako občutljivost.
Verjamemo, da se ženske rodimo z materinskimi nagoni in imamo intuitivno sposobnost nege in skrbi, in razumem, zakaj bi morala biti na to ponosna. Vendar izraz ženska intuicija ni namenjen odražanju preobčutljivosti ženske, ko gre za zaščito njenih otrok. Namesto tega se pogosto uporablja za zasmehovanje žensk in dajanje moškim oblast nad racionalnim razmišljanjem. Ti stereotipi nas sploščijo kot kulturo. Zagotovo je človekova sposobnost negovanja dodaten bonus, in ne nadomestek za racionalni um.
Znanstveniki verjamejo, da intuicija deluje v celotni desni strani naših možganov, možganskem hipokampusu in našem črevesju (prebavni sistem ima tudi nevrone). In tu postane za nas, dame, zanimivo. Ženski corpus colosum, vezivna bela snov, ki povezuje našo levo in desno možgansko hemisfero, je debelejši od moškega. Ta obsežnejša možganska avtocesta daje ženskam boljše in hitrejše zmožnosti dostopa do obeh hemisfer, s čimer dodatno integrira naša čustva in občutke skupaj z bolj logično levo hemisfero v naš proces odločanja. V bistvu imajo ženski možgani supermoči in so dejansko optimizirani za hitro intuitivno odločanje.
Ta sposobnost je lahko družbeno koristna pa tudi, kar je morda najbolj ključno, pomembna pri izbiri partnerja. Morda se tega ne zavedamo, a medtem ko ocenjujemo svojo simpatijo, naša podzavest išče tudi naše popolno ujemanje. Zasledila sem študijo, ki je dokazovala, da ženske v plodni fazi menstrualnega ciklusa bolj verjetno privlačijo moški z višjo ravnjo testosterona – torej moški s polnejšimi obrvmi, močnejšo čeljustjo in globljim glasom –, saj na nezavedni ravni razumemo, da bodo ti moški zagotovili genetsko primerne potomce. Hkrati pa lahko tudi zaslutimo, kateri moški bodo dobri skrbniki. Moški imajo zaradi evolucije morda šibkejše čute, ko gre za izbiro partnerja – izbira ima zanje manj posledic, kot sem spoznala v knjigi Seks ob zori: Prazgodovinski izvori sodobne spolnosti Christopherja Ryana in Cacilde Jethá, ki sem jo prebrala v zadnjem letniku fakultete.
Toda moj cilj tu ni omejiti moških in žensk na kategorije, ki si nasprotujejo, ali oceniti naše intuitivne sposobnosti na podlagi naših genitalij, poskušam samo ugotoviti, ali dejstvo, da imam maternico, pomeni, da imam tudi čarovniške moči?
To je zapletena narava razprave o razlikah. Čeprav so ženske morda spretne s posebnimi nagoni, ko gre za parjenje in potomstvo, bi morali biti previdni pri tem, kako ohranjamo stereotipe v načinu razmišljanja. Zamisel, da ženske čutimo več, je neutemeljena. Morda je ženskam bolj udobno govoriti o teh namigih kot moškim. Ideja, da smo ženske manj inteligentne, ker smo čustvene, pa je zelo zastarela. Moški niso naši racionalni kolegi. Vsi čutimo in razmišljamo. Sčasoma je pomembno dojeti, da so lastnosti, ki so nekoč veljale za ženske, v resnici človeške lastnosti.
Intuicija je pomemben element v procesu odločanja. Številni moški in ženske imamo razvit ta poseben čut, vendar se zdi, da imamo ženske v vsakodnevnih situacijah več samozavesti, da ga uporabljamo. Večina žensk nima pomislekov pri sprejemanju odločitev zgolj na podlagi trenutnih občutkov. In z razumevanjem, zaupanjem in pomočjo je intuicijo mogoče uporabljati v svojo korist.
Fotografija: Profimedia
