Sivka, ljubka dišavnica

Sivka je kot dišavnica, zdravilna rastlina in začimba prava vsevednica, poleg tega pa je še tako ljubka.

Sivka, ljubka dišavnica - Foto: Fotografija Shutterstock

In prav sivka je bila v Nemčiji nedavno odlikovana z nazivom zdravilna rastlina leta 2008. Odločilen pri izbiri za ta naziv je bil pomen sivke kot rastline, ki pomirja živce. V času poplave raznih dražljajev je zdravje naših živcev še kako pomembno.

Njen izvor

Sivka je prava južna rastlina, ki prihaja iz zahodnega Sredozemlja, kjer jo cenijo že tisočletja. Pri antičnih Grkih in Rimljanih je bila nepogrešljiva pri dnevnih kopelih, z njo pa so tudi začinili vino. Od tistih časov se je njen zmagovalni pohod le še nadaljeval. Nemška zdravilka Hildegard von Bingen jo je priporočala kot sredstvo proti naglavnim ušem. V 16. in 17. stoletju je bila cenjena kot zaščita pred kugo in kolero.

Vonj

Vonj po počitnicah: južna Francija, sonce pripeka na neskončna polja vijoličasto cvetoče sivke. Povsod vlada tišina, v vročem zraku ni slišati niti ptičjega petja, vlada vonj posušene zemlje in ljubek, toda intenziven vonj sivke – tako nekako dišita sprostitev in veselje do življenja.

Sestavine

Čarobna sestavina, ki s svojim vonjem prinaša mir v našo dušo, se imenuje sivkino olje. In to je dragoceno! Za pridobitev enega litra morajo destilirati približno 100 kilogramov sivkinih cvetov. Visoko kakovostno olje, ki se uporablja v aromaterapiji, destilirajo tradicionalno ročno, in sicer iz sivke, ki ni škropljena s pesticidi.

Kako deluje

Paracelsus, veliki zdravnik in znanstvenik iz srednjega veka, je pravo sivko uporabljal kot univerzalno sredstvo pri duševni izčrpanosti in popuščajoči življenjski sili. Opisoval jo je kot duševni balzam. Moderne raziskave vse to potrjujejo. V aromaterapiji se psihično delovanje eteričnega olja prave sivke opisuje z naslednjimi besedami: izenačuje, pomirja, obnavlja, odpravlja strahove, je antidepresivna, pri izčrpanosti pa deluje stimulativno in osvežujoče. Uporabljajo jo kot dodatek kopelim, oljem za telo ali pa v obliki zeliščnih blazinic, ki so polnjene s posušenimi listi – in so najboljše uspavalno sredstvo.

Od znotraj

Če se stresu pridružijo še glavoboli, pogosto pomaga skodelica sivkinega čaja. Eno čajno žličko cvetov prelijte s četrt litra vrele vode, pustite stati v pokriti posodi približno 5 minut, nato pa čaj precedite. Čaj pokrijte, da se v njem ohranijo dragocena olja. Napitek spodbuja tudi delovanje jeter in s tem pretok žolča ter pomaga pri boljši prebavi. Hkrati blaži tudi napihnjenost, slabost in drisko.

V kuhinji

Razen v Franciji se sivka zelo redko uporablja kot začimba. Dodamo jo lahko le v močne jedi, ker je njen nekoliko vsiljiv okus zelo dominanten. Jedi so lahko neprijetno parfumirane in tudi lahno grenkega okusa. Kuharske knjige priporočajo sivko predvsem za začinjanje mesa in rib, kot dodatek siru in seveda k sladkim jedem. Okusen je tudi sivkin kis. Dve do tri vejice vtaknite v steklenico dobrega vinskega kisa in pustite stati teden ali dva. S tem skrivnostno dišečim kisom lahko začinite svetle omake.

Kot parfum

Sivka ima svežo, živahno cvetlično noto, ki ne opijanja, ter zeleno noto brez grenkobe. Vonj je iskriv, svež, cvetličen, a ni sladek. Najdemo ga v naslednjih vonjih: Lavender Water, Crabtree&Evelyn, 100 ml, približno 20, 80 evra. "Lavendel – Aloe Vera", Lavera, 30 ml, približno 15 evrov. Lovely, Sarah Jesicca Parker, 50 ml, približno 45 evrov.

Kot sredstvo proti neprijetnim 'sostanovalcem'

Sivkini žakeljčki so že skoraj legendarni. Narejeni so iz lanenega blaga ali pa različnih ostankov, v omari z oblačili pa razširjajo prijeten vonj, iz časov naših babic pa veljajo tudi za izvrstno sredstvo proti moljem. In konec koncev: sivka v vrtu odganja uši z vrtnic.

Naredite lahko tudi sami

Za pripravo pomirjevalnega sivkinega olja za telo zmešajte eno stekleničko olja nevtralnega vonja (na primer mandljevo olje) in 20 kapljic eteričnega sivkinega olja (dobite v lekarni ali drogeriji). V stekleničko lahko za okras vstavite še nekaj posušenih sivkinih vejic.

Vir Aktivni.si

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri