Elle Slovenija

Nove raziskave pravijo, da zajtrk ni dober za vse!

So super moči zajtrka precenjene?

zajtrk

Poskusite prehransko ozaveščeni prijateljici povedati, da ne jeste zajtrka. Ne samo danes – da nikoli ne zajtrkujete ... 

Prepričani smo, da bo uporabila vse sile, da vas prepriča, da delate veliko, morda celo usodno napako. Navrgla bo vse znanstvene, polznanstvene in laične modrosti sveta, da vam dokaže, da delate počasen samomor, uvodoma pa bo po vsej verjetnosti uporabila katerega od naslednjih stavkov: »To je najpomembnejši obrok dneva!«; »To je hud udarec za tvojo presnovo!«; »Če preskočiš zajtrk, se boš pozneje neumorno basala s hrano.«

Kaj pa če nima prav?! Kaj pa če se vsi motijo?

Poskusili bomo razmišljati v smeri, da zajtrk ni nekakšna prehranska čarobna palica oziroma da ni tako bistven, kot se ga prikazuje oziroma kakršen sloves ima. Sploh če navsezgodaj vase vržete prvo stvar, ki jo najdete v hladilniku, in se prepričujete, da delate dobro. Ker se nam zjutraj večinoma vsem mudi, so seveda najbolj priročni kosmiči iz škatle oziroma industrijsko pripravljene žitarice vseh oblik in okusov.

Tako misliji kot koruzni kosmiči vsebujejo precej sladkorja in so kot taki nezdravi – pa čeprav ste goreča vernica in zagovornica zajtrka. Bolje je pojesti nič kot pojesti to! Za telo so to prehranske smeti! Pa čeprav na simpatični škatli piše hrustljavi koruzni kosmiči z dodanimi vitamini, kar bi lahko marsikoga zavedlo. Vitamini so vendar nujni za naše zdravje. Toda taki hrani naj bi bili dodani, ker je vso njeno osnovno hranilno vrednost pobrala industrijska priprava! Kaj pa slastno bohotni rogljički, ki so ob sladkorju 'bogati' še s transmaščobami? Še kako pridejo prav ob prvi kavici v službi, ker nam doma v naglici hladilnika ni uspelo niti odpreti, ampak – za kakšno ceno? Imajo zelo visok glikemični indeks, v krvi se poviša količina glukoze, zaradi česar trebušna slinavka začne izločati več inzulina. Posledično se redimo, smo utrujeni in zelo kmalu spet lačni. Pa ne le za bohoten obroč maščobe okoli našega pasu, transmaščobe so krive tudi za marsikatero resno bolezen, kot so srčna obolenja, sladkorna bolezen, rak.

Zajtrk pa tak! In ... tako dobri, kot so za Instagram, za naše telo niso niti smutiji. Ker ne zahtevajo žvečenja, možgani ne dobijo sporočila, da smo 'jedli', zato boste kljub veliko sladkorjem, ki jih boste z njim zaužili, po 30 minutah hlastali za dodatno hrano. Seveda si lahko pripravimo zdrav zajtrk – a za to potrebujemo načrtovanje obrokov, čas in predvsem tudi nekaj znanja o hrani. Saj ne moremo vsak dan jesti ovsenih kosmičev, prelitih z jogurtom in medom.

Pa vendar preskakovanje obrokov, predvsem zajtrka, že dolgo velja za zelo škodljivo, bolj kot dejstvo, da nas večina zajtrkuje precej nezdravo hrano

Če ne jemo zajtrka, to med drugim velja kot rdeči alarm za prekomerno težo, češ da začne telo delovati 'na rezervo' in kot energetski vir porablja mišice, in ne maščobe, hkrati naj bi se upočasnila presnova. Po drugi strani pa je človeštvu vse bolj jasno, da je izbiranje 'pametne' in prave hrane za naše (edinstveno) telo in omejevanje vnosa kalorij po varni in urejeni poti (skupaj z gibanjem) tisto, kar dejansko znižuje našo težo in nas predvsem ohranja zdrave – uravnava se raven sladkorja v krvi, zmanjšujejo se vnetja, povečajo se možganske funkcije, obnavljajo se celice, varujemo se pred nekaterimi vrstami raka ter boleznimi srca in ožilja ...

To pomeni tudi, da jemo, ko smo lačni, da jemo samo do osnovne sitosti in da jemo tisto, za kar nam zdrava pamet govori, da našemu organizmu 'dobro naredi'. Preprost dokaz? Naši predniki, lovci in nabiralci, so jedli, ko so lahko, večinoma po tem, ko so že 'intenzivno vadili' med lovljenjem ali nabiranjem hrane. Če so kdaj jedli takoj zjutraj, so bili to ostanki lova prejšnjega dne. Lakota in skrb, da se ta 'težava' reši, sta bili njihov način življenja, in ob tem predvidevamo, da med njimi ni bilo epidemije diabetesa tipa 2, kajti nihče ni jedel, ko ni bil lačen, in nihče se ni prenažiral.

Po uspehu diete 5 : 2 (pet dni ješ normalno, dva dni zaužiješ samo 500 do 600 kalorij) je zdaj vse bolj priljubljena dieta 16 : 8, ki narekuje uživanje hrane v časovnem okviru osmih ur, nato sledi 16-urni post.

David Zinczenko, avtor diete, pravi, da najučinkoviteje izgubljamo kilograme, če pozno zajtrkujemo in zgodaj večerjamo, saj želi telo po vstajanju najprej porabiti energijo. Če je ne dobi z zajtrkom, uporabi zaloge maščob. To pa je že nekaj, kar je na strani sovražnikov zajtrka ...

Ideja o neobveznem zajtrku je prinesla olajšanje zdravi in vitalni ženski, ki se hranjenja loteva samo z zdravo pametjo

Sonja, 41, podjetnica, zjutraj preprosto ne more spraviti hrane po požiralniku! Ves čas je imela zaradi tega zoprn občutek, da škoduje sama sebi, kot bi bila strastna kadilka. Zajtrka ne je od 12. leta (odkar jo je mama prenehala siliti z njim) in že kot otrok se je bolj nagibala k surovi papriki kot h koruznim kosmičem v mleku. Danes jé prvič v dnevu okrog 13. ure, večinoma rjav riž s tuno ali piščancem ali pa jajca z zelenjavo, a čeprav je povsem zdrava in se v svojem telesu odlično počuti, jo je do zdaj še vedno glodalo splošno prepričanje, da je zajtrk nujen za zdravo življenje.

»Če ne ješ zajtrka, si skoraj stigmatiziran. Ker me je to vedno bolj živciralo, sem zadevo malo raziskala in z olajšanjem ugotovila, da delujem podobno kot po načelu IF-prehranjevanja oziroma prekinjanega posta – osem ur jem, nato 16 ur ne jem. Pravzaprav sem že od nekdaj intuitivno jedla tako, kot mi ustreza in paše, brez kakršnegakoli poimenovanja svojega načina prehranjevanja. Res sem se ves ta čas dobro počutila, nikoli se nisem zredila oziroma teža mi v vseh teh letih ni skoraj nič nihala,« je z nami delila svojo izkušnjo.

»Nikoli nisem bila oseba, ki zajtrkuje,«

pa pravi Katja, 38, polnozaposlena mama, ki večinoma skupaj z družino jé organsko hrano, nepredelano ter brez glutena in sladkorja. Z možem, osebnim trenerjem, pripravljata povsem preproste obroke – večinoma gre za kombinacijo zelenjave in beljakovin. Čeprav ima za sabo obdobje poskusov navajanja na zajtrk v svojih dvajsetih, kmalu zatem ko je imela otroka in ga je želela naučiti v družbi priznanih dobrih navad (seveda, hočeš, nočeš ti operejo možgane), se je po neuspelih eksperimentih dokončno zavestno odločila, da ji zjutraj ne prija jesti in da se bo ravnala po svojih občutkih, in ne po teorijah drugih. »Res je, a še prej sem morala opraviti z vsemi naučenimi mislimi v sebi, ki so se nabrale v 30 letih, odkar so me vsi prepričevali o nasprotnem: če ne boš zajtrkovala, ti ne bo šlo dobro v šoli ali službi, zredila se boš, sestradala se boš in zbolela ...« nam zaupa. »Seveda si ne želim nakopati nič od tega, a moje telo ves čas oddaja signale proti zajtrku in proti temu se ne bom (več) borila. Sploh ker se brez njega ves čas počutim toliko bolj zbrano in polno energije.«

Po toliko letih ene same trditve o zajtrku – treba ga je jesti – najnovejše raziskave končno to trditev postavljajo pod vprašaj

O eni od najbolj prepričljivih raziskav so leta 2013 poročali v časopisu The American Journal of Clinical Nutrition. Analizirali so vso obstoječo literaturo in ugotovili, da je vse, kar so nas prepričevali o vplivu zajtrka na našo težo, prilagojena resnica. To, da nadzoruje tek in pomaga uravnavati krvni sladkor, je nekakšen subjektivni 'tihi dogovor' oseb, ki so takšno 'resnico' raztrosile naokrog – in seme se je prijelo. Povezava med uživanjem zajtrka in zdravjem naj bi bila torej prav to – subjektivna in hipotetična povezava, in ne neposredna vzročna povezava, ki jo lahko dokažemo. Naj razložimo. Zajtrk na splošno jedo zdravi ljudje. In tudi vadijo na splošno zdravi ljudje. Ampak to dvoje ni nujno povezano med seboj. Če jeste zajtrk, še ne pomeni, da telovadite. In seveda si niti dva človeka nista med seboj enaka – kar počne večina, ni nujno dobro za vsakogar. Tako obstaja veliko zelo zdravih ljudi, ki ne jedo zajtrka, ampak imajo dovolj znanja o tem, da s preostalimi obroki v telo vnesejo tisto, kar to potrebuje. Za širšo populacijo je zajtrk še vedno prvi in logični obrok v dnevu, a je ob tem pomembno, da temu kot ovce ne sledijo vsi tisti, ki zjutraj niso lačni, in bi se potemtakem s hrano silili. Vse, na kar moramo biti pozorni, je, da na dolgi rok, sedem dni v tednu, jemo raznoliko in uravnoteženo, da organizmu zagotovimo vse, kar mu pomeni gorivo za življenje. Tako bodo uravnani tudi naše počutje, zdravje in telesna teža.

Vsekakor zdrav zajtrk ne predstavlja več skleda kosmičev ob sedmih zjutraj, strokovnjaki za prehrano po novem menijo, da je to lahko tudi na primer zelenjava, leča ali krompir ob 10. uri. Trdo kuhano jajce ali avokado naj bi bila vsekakor boljša izbira kot misliji. Predvsem pa se je treba naučiti poslušati, kaj potrebuje naše telo. In če do kosila niste lačni, je že prav tako.

Pripravila in priredila Nina Pretnar

Preberite še: "Sprašujem se, kako je lahko virtualni svet nadomestilo za resničnost?"

Priporočamo tudi: 4 spodbude, ki razvijajo otrokovo pozitivno telesno samopodobo (piše dr. Lucija Čevnik)

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri